Vojni
Šest žrtev ob Dnevu katastrofe
15. 05. 2001 00.00
15. maj je za Palestince po vsem svetu Dan katastrofe, El nakbe. Na današnji dan leta 1948 je bil namreč ustanovljen Izrael, okoli 700 tisoč Palestincev pa je ostalo brez domovine. Tudi letošnjo obletnico narodove katastrofe spremljajo demonstracije, protestni shodi in spopadi, v katerih je umrlo pet Palestincev in mlada Izraelka.
V EU z rešitvijo vprašanja pregnancev?
13. 05. 2001 00.00
Društvo nemških pregnancev je danes nemško vlado pozvalo, da pri pristopnih pogajanjih vzhodnoevropskih držav kandidatk za članstvo v Evropski uniji odpre tudi vprašanje kršitve človekovih pravic pri izgonu nemškega prebivalstva iz teh držav po drugi svetovni vojni. Društvo je ob tem pozvalo tudi EU, naj nove članice medse sprejme šele, ko bodo te odpravile odloke, ki kršijo človekove pravice in so omogočili izgon nemškega prebivalstva.
Mitterand o neodzivih na vojno v BiH
11. 05. 2001 00.00
Na francoski televiziji so v četrtek posthumno objavili še nepredvajan pogovor z nekdanjim francoskim predsednikom Francoisom Mitterandom, kjer je med drugim pojasnil svoje nestrinjanje z bolj odločno mednarodno intervencijo med vojno v Bosni in Hercegovini. Po njegovem mnenju bi morala Francija najprej poskrbeti za svojo obrambo, šele potem tudi za druge. "Ne bom pošiljal sto tisoč francoskih vojakov v vojno, za katero sicer menim, da je skrajno nepravična in okrutna, a ni francoska. Francija mora naprej poskrbeti za lastno obrambo," je pojasnil Mitterand. Omenjen pogovor sodi v peturno serijo "neformalnih pogovorov" z Mitterandom, ki so jih posneli sicer že leta 1994, prvič pa so jih začeli predvajati včeraj ob dvajseti obletnici izvolitve preminulega nekdanjega francoskega predsednika.
Parada ob obletnici ruske zmage
09. 05. 2001 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin si je danes na moskovskem Rdečem trgu ogledal vojaško parado, ki so jo pripravili ob 56. obletnici vojaške zmage nad Hitlerjevo Nemčijo. Po besedah Putina je bila to velika zmaga velikega naroda, zmaga pravičnosti nad zlom in nasiljem, zmaga svobode nad suženjstvom, v novem stoletju pa je zmaga le še pridobila na pomenu. Vojaške enote je letos prvič v ruski zgodovini pregledal obrambni minister v civilu, Sergej Ivanov.
V izgredih ranjenih 70 oseb
08. 05. 2001 00.00
V hudih izgredih, ki so izbruhnili zaradi napovedane slovesnosti ob začetku gradnje med vojno povsem porušene glavne banjaluške mošeje Ferhadije, je več tisoč Srbov zažgalo avtobuse, v katerih so se v mesto pripeljali muslimanski izgnanci, da bi se udeležili slovesnosti. Kordon policistov Republike srbske je razjarjene Srbe nekaj časa še uspel zadržati. Vzklikali so protimuslimanska gesla in prepevali nacionalističnih pesmi ter z jajci in kamni obmetavali obiskovalce napovedane slovesnosti. V izgredih je bilo ranjenih 70 oseb.
"Nepravični odloki" kandidatk za EU
02. 05. 2001 00.00
Predsednica Društva nemških izgnancev in poslanka nemške Krščansko socialne unije (CSU) Erika Steinbach je vzhodoevropske države kandidatke za članstvo v Evropski uniji pozvala k ponovni preučitvi vprašanja izgnanstev po drugi svetovni vojni. Kršitve človekovih pravic nemškega prebivalstva, ki so ga izvajale takratne oblasti na Poljskem, Češkem in v Sloveniji, vse do danes niso zastarale, je dejala Steinbachova. Naloga EU je, da poskrbi, da bodo kandidatke vprašanje izganstev obravnavale v smislu mednarodnega prava.
Obletnica operacije Blisk
01. 05. 2001 00.00
Na Hrvaškem se danes spominjajo šeste obletnice vojaške operacije Blisk, ki so jo hrvaške enote začele 1. maja leta 1995 in končale v 31 urah, 2. maja popoldan. V operaciji so hrvaške enote znova prevzele nadzor nad vzhodno Slavonijo, ki so jo med vojno v letih 1991-1995 zasedle enote nekdanje jugoslovanske vojske JNA in srbske paravojaške enote. V posredovanju je sodelovalo približno 7200 hrvaških vojakov in policistov. Osrednjo slovesnost bodo pripravili v Okučanih, te pomembne operacije za končanje vojne na Hrvaškem pa se bodo spomnili tudi v drugih krajih.
Podpisan kulturni sporazum z Avstrijo
30. 04. 2001 00.00
Po treh letih in pol pogajanj sta zunanja ministra Slovenije in Avstrije, Dimitrij Rupel in Benita Ferrero-Waldner, v Ljubljani podpisala tako imenovani kulturni sporazum. S tem se zaključuje eno od pomembnejših poglavij v reševanju odprtih dvostranskih vprašanj.
Veliko zanimanja za Špegljevo knjigo
29. 04. 2001 00.00
Najbolj brana knjiga na Hrvaškem ta hip so spomini upokojenega generala Martina Špeglja, v katerih opisuje začetek krvavega razpada nekdanje Jugoslavije. Špegelj trdi, da vojna na Hrvaškem ne bi trajala do leta 1995, če Tuđman ne bi izdal Slovenije.
Dan upora proti okupatorju
27. 04. 2001 00.00
Slovenija danes praznuje Dan upora proti okupatorju, ki ga letos zaznamuje tudi 60-letnica ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Dopoldne sta se pričeli osrednji slovesnosti v Novi Gorici in Jelenovem žlebu, kjer so obeležili tudi 58-letnico zmage Cankarjeve in Gubčeve brigade nad italijanskim bataljonom Macerata.
Dokumenta ZN o padcu Srebrenice
26. 04. 2001 00.00
Šest let po padcu muslimanske enklave Srebrenice, najhujšem zločinu po drugi svetovni vojni v Evropi, sta v javnost prišla zaupna dokumenta Združenih narodov. Dokumenta bremenita tedanjega poveljnika sil Združenih narodov, da je s poveljnikom bosanskih Srbov Ratkom Mladićem podpisal tajni dogovor. Slab mesec po njunem srečanju so bosanski Srbi zasedli Srebrenico. Od takrat pogrešajo več kot 7 tisoč Muslimanov.
ZRJ pripravila obtožnice za svoje vojake
25. 04. 2001 00.00
Generalštab jugoslovanske vojske je sporočil, da je jugoslovansko sodstvo obtožilo 183 pripadnikov jugoslovanske vojske, ki so osumljeni, da so med spopadi na Kosovu od marca 1998 do junija 1999 zagrešili zločine. Jugoslovanska vojska je uvedla postopek proti 245 osebam in proti 183 od njih podala kazenske ovadbe, ker naj bi zagrešili umore in ogrožali življenja civilistov.
Nove aretacije bosanskih Srbov
23. 04. 2001 00.00
Haaško sodišče je objavilo, da je k tajnem spisku za aretacije dodalo še tri - tokrat proti trem vojaškim in političnim voditeljev bosanskih Srbov.
Tuđman bi bil obtožen
20. 04. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte je izjavila, da so proti pokojnemu hrvaškemu predsedniku Franju Tuđmanu na sodišču pripravljali obtožnico. Če bi bil Tuđman še živ, bi bil danes po njenih besedah zagotovo eden od haaških obtožencev.
Nikogaršnja zemlja v Cannesu
20. 04. 2001 00.00
Celovečerni film Nikogaršnja zemlja režiserja in scenarista Danisa Tanovića, ki so ga prejšnje poletje snemali na slovenskih tleh, je sprejet v uradni tekmovalni del mednarodnega filmskega festivala v Cannesu. Festival bo potekal med 9. in 20. majem, film pa bo predvajan v konkurenci skupaj z ostalimi enaindvajsetimi izbranimi filmi iz enajstih držav. Med filme, ki bodo predvajani v rednem programu največjega filmskega festivala, so uvrščeni tudi filmi režiserjev, kot so Jean Luc Godard, David Lynch, Joel Coen, Sean Penn in drugi. Uvrstitev mednarodne koprodukcije petih evropskih držav - Francije, Belgije, Italije, Velike Britanije in Slovenije - predstavlja za slovensko filmsko produkcijo velik uspeh in še en dokaz, da znajo tudi Slovenci delati dobre filme svetovnega ranga.
Eksplozija bombe v Prištini
19. 04. 2001 00.00
V eksploziji, ki je danes odjeknila v središču Prištine, je življenje izgubila ena oseba, ranjeni pa naj bi bili štirje ljudje. Smrtna žrtev eksplozije naj bi bil voznik avtomobila, ki je eksplodiral. Eksploziv je bil podtaknjen v avtomobilu blizu zgradbe, v kateri so prostori kosovskih političnih strank in uradi jugoslovanske vlade. Po navedbah nekega pripadnika sil KFOR naj bi bilo vozilo parkirano pred vhodom v del zgradbe, kjer delajo pretežno Srbi. Predstavniki UNMIK in KFOR še niso potrdili identitete žrtev eksplozije, tiskovni predstavnik britanskih sil KFOR Fergus Smith pa je ocenil, da gre najverjetneje za Srbe. Po srbskih navedbah naj bi življenje izgubil vodja oddelka za izdajo potnih listov na Kosovu. Po nekaterih podatkih naj bi policija UNMIK v Prištini našla še tri podobne eksplozive, vendar naj bi jih še pravočasno deaktivirala.
Državni udar v Burundiju spodletel
18. 04. 2001 00.00
Poskus strmoglavljenja burundijskega predsednika Pierrra Buyoye danes ni uspel, je za francosko tiskovno agencijo AFP sporočil visoki vojaški predstavnik Burundija. Burundijski državni radio je sprva poročal, da je bil državni udar uspešen in da so uporniki odstavili predsednika, ki "ubija lasten narod". Medtem se je izkazalo, da je skupini okoli 30 nižjih časnikov uspelo zasesti le zgradbo državnega radia, ki je zato prenehal z oddajanjem. Burundijska vojska je proti večeru že obkolila zgradbo radia in se pogaja z upornimi vojaki, naj se predajo, vendar razplet dogodkov za zdaj še ni jasen. Medtem je tudi State Department sporočil, da prevratnikom očitno ni uspelo izvesti državnega udara.
Hrvaški vojni veterani proti preiskavi
18. 04. 2001 00.00
Hrvaški vojni veterani so danes napovedali, da bodo v ponedeljek v Kninu priredili demonstracije, s katerimi nameravajo ustaviti preiskavo haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije o pobojih srbskih civilistov med hrvaško vojaško operacijo Nevihta.
Obrenović zanika krivdo
18. 04. 2001 00.00
Bosanski Srb Dragan Obrenović, ki so ga Sforjeve enote aretirale v nedeljo, je že stopil pred haaško sodišče. Obtožnica ga bremeni genocida, vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu, ki naj bi jih zagrešil v Srebrenici leta 1995. 38-letni Obrenović za vsako od petih točk obtožnice izjavil, da je nedolžen.
Osama Bin Laden pral denar v Makedoniji?
16. 04. 2001 00.00
Savdski milijonar in domnevni teroristični voditelj Osama Bin Laden naj bi s pomočjo zvez v Iraku, Kuvajtu, Albaniji in Republiki srbski v Makedoniji s pomočjo poslovneža Cvetka Kabramova "opral" kakih 20 milijard kuvajtskih dinarjev, pišejo makedonski mediji, ki se sklicujejo na zanesljive vire. Kot piše skopski časnik Večer, naj bi bili v "posel stoletja" vpleteni Sadam Husein, Slobodan Milošević in Milorad Dodik ter več visokih makedonskih predstavnikov, med drugim nekdanji notranji minister Ljubomir Frčkovski, sedanji premier Ljubčo Georgievski in njegova soproga Snežana. Afero je najprej "odkril" skopski tednik Start, nato pa so se v raziskovanje posla vključili še ostali mediji v makedonski prestolnici, celo državna Nova Makedonija.
Castro in Costner skupaj v kinu
10. 04. 2001 00.00
Kevin Costner and Fidel Castro sta si skupaj ogledala film Trinajst dni (Thirteen Days) ter ob večerji debatirala o Costnerjevi filmski verziji in resnični vlogi, ki jo je imel v kubansko-ameriški raketni krizi leta 1962 predsednik Castro. Takoj ko je Costner prispel v hotel v Havani, ga je Castro skupaj z drugimi producenti povabil v Revolucionarno palačo na posebno projekcijo za kubansko politično oligarhijo. Skupaj so ostali celih sedem ur, Costnerjev tiskovni predstavnik pa je povedal, da se je Castro o filmu izrazil z odobravanjem.
Preiskava o poslovanju Hercegovske banke
09. 04. 2001 00.00
Uslužbenci Hercegovske banke so se danes zbrali pred prostori banke v Mostarju, kjer je v petek visoki predstavnik mednarodne skupnosti za BiH ob podpori mednarodnih sil SFOR uvedel prisilno upravo, ker naj bi banka finančno podpirala nacionalistično gibanje Hrvatov v BiH. Ob tem so suspendirali uslužbence banke, delničarje in upravo ter blokirali delo banke.
V novogoriški mestni galeriji o subkulturi
06. 04. 2001 00.00
V prostorih novogoriške mestne galerije je bilo predavanje Mihe Zadnikarja z naslovom Restrukturacija subkulture. Avtor je predstavil zgodbo o več kot sedemletni vojni za priznanje ljubljanske Metelkove kot kulturnega središča, spregovoril pa je tudi o starih, zlorabljenih in nerazumljenih, pa vseeno vedno znova aktualiziranih terminih, kot so subkultura, alternativa, civilna družba, margina, politični aktivizem in podobno.
Haag za takojšnjo izročitev Miloševića
05. 04. 2001 00.00
Svetovalec glavne tožilke mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije, Jean-Jacques Joris, je izjavil, da haaško sodišče zahteva takojšnjo izročitev nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića. Joris je dejal, da je Miloševičeva izročitev mednarodna obveza, o kateri se ne bodo pogajali.
Zagreb v celoti sodeluje s Haagom
02. 04. 2001 00.00
Hrvaški premier Ivica Račan je danes potrdil, da bo hrvaška vlada haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije izročila vse dokumente, ki se nanašajo na konkretne vojne zločine, storjene na ozemlju Hrvaške. "Samo z ugotavljanjem resnice in dejstev bomo najlažje obranili domovinsko vojno in ločili njeno bistvo od njenih redkih stranskih pojavov," je dejal Račan.
Jutri protest proti jedrski podmornici
01. 04. 2001 00.00
Skupina Neutro, ki nasprotuje vstopu Slovenije v zvezo NATO in podpira iskanje alternativ Evropski uniji, jutri v Kopru pripravlja protest zoper prihod ameriške jedrske podmornice Norfolk v koprsko pristanišče. Protestu se bodo pridružili ribiči, člani Neodvisnega sindikata Slovenije s Ptuja ter člani Urada za intervencije. Prireditelji akcije državljane in državljanke pozivajo, da "skupaj pokažemo sebi, našim politikom in tudi mednarodni javnosti, da smo še vedno narod miru in sožitja, da ne pristajamo na širitev in uporabo jedrskega orožja, ter da v malo toplejši, a še vedno trajajoči hladni vojni ne bomo nagibali tehtnice v korist nobenega pola".
Prva žrtev med novinarji
29. 03. 2001 00.00
Granate, ki so z makedonske strani priletele na kosovsko vas Krivenik, so ubile najmanj tri civiliste, dvajset beguncev pa je bilo ranjenih. Med žrtvami je tudi britanski novinar Associated pressa Kerem Lawton. Ubila ga je granata, ki je zadela vozilo. Ubiti novinar je bil tesni sodelavec ekipe POP TV v Makedoniji. Po poročanju tiskovne agencije AP sta v Krivenik, ki je od makedonske meje oddaljen 1,2 kilometra, poletela dva helikopterja Rdečega križa, ameriški pripadniki KFOR pa so v vasi iskali morebitne žrtve.
V eksploziji ubit častnik
29. 03. 2001 00.00
V eksploziji protitankovske mine v bližini Tanuševcev na severu Makedonije je umrl makedonski častnik, pet vojakov pa je ranjenih. Makedonsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da se je nesreča zgodila, ko je vozilo makedonske vojske zapeljalo na protitankovsko mino. Ranjence so s helikopterji prepeljali v vojaško bolnišnico v Skopju in naj bi bili izven smrtne nevarnosti.
Stipetić se nima za krivega
28. 03. 2001 00.00
Po dveh dneh zaslišanj so preiskovalci Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije končali z zaslišanjem načelnika generalštaba hrvaške vojske generala Petra Stipetića. Osumljen je vojnih zločinov zaradi sodelovanja v operacijah hrvaške vojske Blisk in Nevihta leta 1995 in v Medačkem džepu leta 1993. "Pogovori s preiskovalci so bili zelo korektni, skušali smo pojasniti mojo funkcijo in način izvrševanja vojaških nalog v teh akcijah. Bilo je zelo utrujajoče in naporno, vendar upam, da smo lahko zadovoljni," je povedal Stipetić po končanem zaslišanju.
Stipetić pred preiskovalci
27. 03. 2001 00.00
Načelnik generalštaba hrvaške vojske Petar Stipetić je v Zagrebu pričal pred preiskovalci Mednarodnega sodišča Združenih narodov za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Preiskovalci naj bi se s Stipetićem pogovarjali o zločinih nad civilisti v kraju Medački džep ter operacij hrvaške vojske Nevihte in Blisk.