Vojni
Dan spomina na mrtve
01. 11. 2000 00.00
Danes so po vsej državi in v zamejstvu potekale številne spominske slovesnosti ob obeležjih padlim in umrlim v boju proti okupatorjem Slovenije in padlim v vojni za Slovenijo, predstavniki Slovenije pa so polagali vence tudi ob obeležjih v zamejstvu.
Japonska banka in vlada neenotni
01. 11. 2000 00.00
Japonska vlada in centralna banka se strinjata, da si je japonsko gospodarstvo opomoglo od največje recesije po II. svetovni vojni, vendar si nista enotni, kolikšna naj bi bila gospodarska rast. Medtem ko centralna banka ocenjuje, da bo bruto domači proizvod v naslednjem davčnem letu narasel med 1,9 in 2,3 odstotka, državna agencija napoveduje njegovo zvišanje za 1,5 odstotka.
Komemoracije po Sloveniji
31. 10. 2000 00.00
Na grobovih in grobiščih po državi te dni potekajo številne spominske in žalne slovesnosti. Načelnik generalštaba SV generalpodpolkovnik Iztok Podbregar je v spomin na padle v času
Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.
Sprehod s Pelikanom v Celju
27. 10. 2000 00.00
Muzej novejše zgodovine Celje pripravlja 4. novembra projekt Sprehod s Pelikanom od steklenega fotografskega ateljeja Josipa Pelikana, ki je edini stekleni fotografski atelje v Evropi, pa do celjskega Narodnega doma, kjer bo potekal salonski večer z modno revijo oblek iz časa pred drugo svetovno vojno. Kot je na današnji novinarski konferenci povedala direktorica muzeja Andreja Rihter, želijo s projektom vzpostaviti popolnoma nov način komuniciranja muzeja z širšo javnostjo in spodbuditi druženje Celjanov v mestnem jedru, ki ob koncu tedna skoraj sameva.
Zmanjšanje japonske proizvodnje
27. 10. 2000 00.00
Japonska industrijska proizvodnja v septembru se je zmanjšala za 3,4 odstotka v primerjavi z letošnjim avgustom, ko je Japonska zabeležila rekordno povečanje proizvodnje, je sporočila japonska vlada. Septembrska industrijska proizvodnja, ki bi se po avgustovskih napovedih ekonomistov morala zmanjšati le za 2,5 odstotka, naj bi se po ocenah japonskega ministrstva za mednarodno trgovino in industrijo oktobra povečala za 3,4 odstotka v primerjavi s septembrom. Omenjeno ministrstvo kljub septembrskemu zmanjšanju industrijske proizvodnje trdi, da se rezultati industrijske proizvodnje izboljšujejo, kar naj bi pripomoglo k reševanju največje japonske gospodarske krize po drugi svetovni vojni.
Slovesnost na italijanski in slovenski strani
22. 10. 2000 00.00
Združenje kristjanov iz goriške nadškofije v Italiji in iz koprske škofije, ki si je pred desetimi leti nadelo ime Concordia et pax (Sprava in mir) in združuje tako pripadnike italijanske kot slovenske narodnosti ob meji, priredilo spravno slovesnost na obeh straneh državne meje, ki loči obe škofiji.
Podpisan sporazum za Salomonove otoke
15. 10. 2000 00.00
Rivalski milici Salomonovih otokov sta danes v avstralskem mestu Townsville podpisali mirovni sporazum, s katerim naj bi končali spopade, ki v državi divjajo že dve leti in v katerih je umrlo najmanj 70 ljudi, je v Canberri povedal avstralski zunanji minister Alexander Downer. Po sporazumu naj bi nasilje v tej državi v Tihem oceanu med drugim pomagali ustaviti tudi mednarodni opazovalci.
Sabor sprejel resolucijo o domovinski vojni
14. 10. 2000 00.00
Po dveh dnevih razprav je hrvaški parlament pozno sinoči sprejel resolucijo o domovinski vojni. Ta med drugim pravi, da je Hrvaška v letih od 1991 do 1995 zakonito branila svoje ozemlje pred napadi Srbije, Črne gore in jugoslovanske vojske, ter ni vodila osvajalne vojne. Deklaracija izključuje kolektivno krivdo, hrvaško sodstvo pa je kljub temu dolžno raziskati primere posameznih vojnih zločinov. Za deklaracije je glasovalo 88 hrvaških poslancev, proti pa štirje.
Podelili Nobelovo nagrado za mir
13. 10. 2000 00.00
Južnokorejskega predsednika Kim Dae-Junga je norveški odbor za Nobelove nagrade razglasil za letošnjega nagrajenca za mir.
Dokumentarni film o Janezu Janežu
13. 10. 2000 00.00
Založba Družina je v sodelovanju s TV Slovenija in Kamero d.o.o. izdala kaseto z dokumentarnim filmom v režiji Slavka Hrena o slovenskem misionarju in zdravniku dr. Janezu Janežu z naslovom Dr. Fran na Tajvanu - Portret dr. Janeza Janeža. Film je bil posnet ob deseti obletnici njegove smrti (11. oktober 2000), ko mu je pokrajina Ilan na Tajvanu, kjer je živel od leta 1952 in delal kot zdravnik-kirurg, podelila najvišji častni naziv, ki je bil doslej podeljen samo enemu zdravniku. Scenarista filma Anica Dobrovc in Jože Grebenc sta doma in na Daljnem vzhodu zbirala o Janežu osebna pričevanja ljudi, ki so bili na kakršenkoli način povezani z njim. Snemanje filma se je pričelo lansko jesen in se je zaključilo v letošnjem juliju. V 69 minut trajajočem filmu je uporabljen tudi arhivski material dogodkov na avstrijskem Koroškem leta 1945, ki je tako prvič predstavljen javnosti. Dokumentarec bo predelan tudi v mednarodno filmsko verzijo, ki se bo predstavila na mednarodnih festivalih dokumentarnih filmov. Janez Janež, rojen leta 1913 na Dolskem, je bil po poklicu zdravnik, specializiral se je za kirurgijo, med drugim pa ga uvrščajo tudi med pionirje na področju transfuzije v Sloveniji. Po vojni je zaradi nenaklonjenosti komunizmu prebegnil najprej na avstrijsko Koroško, kjer je bil priča angleškemu vračanju domobrancev Jugoslaviji, a se je rešil in se zaobljubil, da bo odšel v misijon. Tako je odšel na Kitajsko in delal v bolnišnici v Čaotungu, zaradi komunistične revolucije leta 1952 pa je moral zopet bežati, tokrat na Tajvan, kjer se je s kamilijanskimi redovniki naselil v pokrajini Ilan, v Lotungu. Tam je zaslovel kot "čudežni zdravnik", ki zdravi, operira, daruje pacientom svojo kri in za svoje delo ne zahteva plačila. Janež je v bolnici bratov kamilijancev delal 38 let brez dopusta in opravil preko 80.000 operacij, je povedal scenarist filma Jože Grebenc. Tajvanska vlada je Janeza Janeža leta 1963 odlikovala s priznanjem Dobri človek
Pregledna razstava Danila Fuersta
11. 10. 2000 00.00
V Galeriji Cankarjevega doma bodo nocoj ob 20. uri odprli pregledno monografsko razstavo arhitekta Danila Fuersta. Prva pregledna predstavitev njegovega obširnega in pestrega ustvarjalnega opusa, ki jo je pripravila Nataša Koselj, bo osvetlila pomen arhitekturnega delovanja v Sloveniji z namenom prispevati k objektivnejšemu vrednotenju slovenske arhitekture dvajsetega stoletja oz. določenih arhitekturnih in kulturnih ključnih vidikov po drugi svetovni vojni. Slike za razstavo je prispeval arhitekt in fotograf Miran Kambič, ki je za to priložnost vse Fuerstove objekte tako v Sloveniji kot Bosni in Hercegovini, kjer je arhitekt deloval dolga leta, na novo fotografiral. Poleg slikovnega gradiva so razstavljeni tudi Fuerstovi stoli.
Leonardo da Vinci na Goriškem
11. 10. 2000 00.00
V sklopu predavanj v počastitev 1000-letnice Goriške, ki jih na Gradu Kromberk prireja Goriški muzej, je bilo sinoči zanimivo predavanje o življenju in delu vsestranskega renesančnega genija Leonarda da Vincija s poudarkom na njegovem posegu v slovenski prostor ob Soči.
Mubarak pozval k izrednemu arabskemu vrhu
05. 10. 2000 00.00
Po srečanju z ameriško državno sekretarko Madeleine Albright in palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom se je egiptovski predsednik Hosni Mubarak danes v
Nezaupnica Račanu?
05. 10. 2000 00.00
Predstavniški dom hrvaškega sabora je danes na dnevni red prvega jesenskega zasedanja uvrstil tudi predlog opozicijske Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ) o nezaupnici hrvaškemu premieru Ivici Račanu in notranjemu ministru Šimetu Lučinu.
Haider brani ugled avstrijskih veteranov
02. 10. 2000 00.00
Koroški deželni glavar Jörg Haider se je na včerajšnjem tradicionalnem srečanju vojnih veteranov v Ulrichsbergu blizu Celovca zavzel za zaščito ugleda avstrijskih vojnih veteranov iz druge svetovne vojne. Preteklost veteranov ni mogoče primerjati s preteklostjo vojnih zločincev, kot bi to radi prikazali v tujini, je poudaril Haider.
HDZ zahtevala razpis novih volitev
30. 09. 2000 00.00
Potem, ko je hrvaški predsednik Stipe Mesić včeraj upokojil sedem generalov, ker so kritično ocenili vladni načrt o sojenju vojnim zločincem, je opozicijska Hrvaška demokratična skupnost (HDZ) danes zahtevala razpis novih volitev, Mesićevo vlado pa označila kot komunistično in protihrvaško.
Razstava Neobičajne dvojice v Celju
30. 09. 2000 00.00
V Likovnem salonu Celje bo drevi otvoritev prve iz serije treh razstav pod skupnim naslovom Neobičajne dvojice, kar pomeni, da se bosta na vsaki razstavi predstavila dva umetnika, ki bi se zaradi različnih konceptualnih, estetskih ali celo zunajumetnostnih razlogov težko znašla v istem razstavnem kontekstu. Prva dvojica, ki se bo predstavila, sta Narcis Kantardžić in Nebojša Šerić - Šoba, za katera velja, da sta v trenutnem umetnostnem okolju postavljena v popolnoma različne pozicije. Razstava bo na ogled do 21. oktobra.
Dvajseta obletnica začetka iraško-iranske vojne
21. 09. 2000 00.00
Po vkorakanju iraške vojske na iransko ozemlje 22. septembra pred dvajsetimi leti se je začela iraško-iranska vojna. Glavni razlogi za eno najdražjih in najbolj krvavih vojn so bila verska nasprotja, obmejni spori in politične razlike. Oboroženi spopadi v Perzijskem zalivu med sovražnima sosedama so zahtevali milijon življenj, po nekaterih podatkih celo več, nobena država pa ni pridobila več ozemlja ali dosegla politične prevlade. Mirovni sporazum, ki sta ga državi pod pokroviteljstvom ZN podpisali leta 1988, temeljnih vprašanj ni rešil. Raketni napadi in obojestranska obtoževanja se še vedno nadaljujejo.
VS obsodil napad na humanitarna delavca
20. 09. 2000 00.00
Varnostni svet ZN je ostro obsodil napad na dva humanitarna delavca ZN v Gvineji, pri čemer so neznanci v nedeljo enega ubili, drugega pa ugrabili. Predsedujoči Varnostnemu svetu, veleposlanik Malija Moctar Ouane je v izjavi za javnost še sporočil, da VS z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je omenjeni napad sledil številnim vdorom oboroženih skupin iz Liberije in Sierre Leone v zadnjem mesecu dni. Urad ZN za begunce v Gvineji skrbi za okrog 460.000 beguncev, od tega jih je 330.000 iz Sierre Leone in 126.000 iz Liberije. Umor in ugrabitev v
Slovenija resen partner ZDA in OZN
16. 09. 2000 00.00
Slovenski zunanji minister Lojze Peterle je dan pred nastopom v generalni skupščini OZN dejal, da se je Slovenija v zadnjih šestih letih uveljavila kot dobrodošel partner ZDA in tudi drugih držav članic OZN. "Če rečem skromno, ugled Slovenije v svetu ni majhen," je dejal Peterle po povratku iz Washingtona, kjer se je včeraj srečal z republikanskim senatorjem iz Ohia Georgom Voinovichem in demokratskim kongresnikom Jamesom Oberstarjem iz Minnesote, kakor tudi s predsednikom ameriškega odbora za NATO Brucom Jacksonom. Peterle bo imel danes govor pred 55. Generalno skupščino ZN, v katerem bo med drugim izpostavil odločitev slovenske vlade, da poveča prispevke za mirovne operacije.
Clinton bo obiskal Vietnam
15. 09. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton bo novembra predvidoma odpotoval v Hanoi, so sinoči sporočili iz Bele hiše. Clinton bo Vietnam najverjetneje obiskal po letnem vrhu članic APEC, ki bo 15. in 16. novembra v Bruneju. Načrtovani Clintonov obisk v Vietnamu, ki bo prvi obisk kakega ameriškega predsednika po vojni v Vietnamu leta 1975, bo pomenil obnovitev vezi med nekdaj sovražnima državama.
Tudi iraška zastava v Sydneyju
15. 09. 2000 00.00
Mlada iraška atletinja Maisa al Husein - njen nastop na 5000 metrov bo bolj simboličen - upa, da bodo iraški športniki z nastopom na olimpijskih igrah prispevali k odpravi politične osamitve njihove države, ki se je začela po zalivski vojni leta 1991. "Pomembno je, da iraška zastava plapola v Sydneyju," je dejala 22-letna Maisa. Irak je kljub sankcijam sodeloval na zadnjih dveh poletnih olimpijskih igrah leta 1992 v Barceloni in leta 1996 v Atlanti.
Bolniki z anarhistično roko
11. 09. 2000 00.00
Neki Britanec se je zbudil sredi noči, potem ko se je proti svoji volji poskušal zadaviti. Kot so ugotovili strokovnjaki, Britanec trpi za sindromom anarhistične roke. Profesor za nevropsihologijo na škotski univerzi Aberdeen Sergio Della Sala je za reviji Times in Daily Telegraph dejal, da so po svetu doslej zabeležili 40 takšnih primerov.
Kučan o bazoviškem spomeniku
10. 09. 2000 00.00
Bazoviški spomenik je zgodovinski opomin za dejanja v preteklosti, ki hkrati zavezuje k spoštovanju različnosti in enakosti v demokratičnem času, žal dostikrat pretresenem z znamenji nestrpnosti in sovraštva do rasne, etnične, politične in duhovne človekove različnosti. Bazoviške žrtve pa so eden od pretresljivih mejnikov v boju za demokracijo, so zgled in simbol boja za uresničevanje tistih vrednot evropskega civilizacijskega izročila, ki so zrasle in bile zavarovane z bojem in zmago zaveznikov v drugi svetovni vojni in so vtkane v temelje zaželene Evrope prihodnosti, je v pismi udeležencem spominske slovesnosti ob 70. obletnici mučeniške smrti bazoviških žrtev zapisal predsednik republike Milan Kučan.
Vprašanje verskih svoboščin
06. 09. 2000 00.00
Vatikan je izdal izjavo Dominus Jesus, kjer je zapisano, da je katoliška cerkev edina Kristusova cerkev. Dokument je podpisal papež Janez Pavel II. Izjava pa je povzročila precej prahu med evropskimi tiskanimi mediji.
Kučan pisal Klestilu
05. 09. 2000 00.00
V zvezi z izjavami kanclerja Schüssla 2. septembra 2000 ob slovenski meji je predsednik Milan Kučan poslal pismo avstrijskemu kolegu Thomasu Klestilu, ki ga je veleposlanik RS na Dunaju danes izročil kabinetu predsednika Avstrije. Predsednik Kučan je v pismu izrazil presenečenje nad izjavami avstrijskega kanclerja, da nikoli ni prav dobro razumel, zakaj se Slovenija vidi kot pravna naslednica nekdanje Jugoslavije. Temu se pridružujejo tudi izjave drugih predstavnikov vlade in nekaterih strank, ki jih je razumeti kot poskuse spreminjanja zgodovine. Vse to močno rahlja dobre sosedske odnose, za katere sta si oba predsednika prizadevala in za katere je potrebna tudi urejenost zadev, ki so podedovane iz preteklosti.
SSK in ZLSD o avnojskih sklepih
04. 09. 2000 00.00
Predsednik Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) Danijel
Putin na Japonskem
03. 09. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes prispel na tridnevni obisk na Japonsko. Kljub sporu med državama zaradi Kurilskih otokov je Putin po prihodu zatrdil, da so odnosi med državama zelo dobri. "Rusko-japonski odnosi so na tako visoki ravni, kot po drugi svetovni vojni še niso bili," je povedal Putin. "To cenimo in smo odnose pripravljeni še naprej razvijati," je dodal ruski predsednik, ki ga je na tokijskem letališču sprejel japonski premier Joširo Mori.
Annanovo sporočilo športnikom
01. 09. 2000 00.00
Generalni sekretar ZN Kofi Annan je vsem udeležencem olimpijskih iger od 15. septembra do 1. oktobra v avstralskem Sidneyju namenil posebno sporočilo. "Olimpizem in ZN sta lahko zmagovita ekipa v stremljenju za skupnimi ideali, kot so strpnost, enakost, fair play in mir. Tako kot si športniki prizadevajo za svetovne rekorde, tako si moramo mi vsi prizadevati za mir," je zapisal Annan.