Vojni
Putin na Japonskem
03. 09. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes prispel na tridnevni obisk na Japonsko. Kljub sporu med državama zaradi Kurilskih otokov je Putin po prihodu zatrdil, da so odnosi med državama zelo dobri. "Rusko-japonski odnosi so na tako visoki ravni, kot po drugi svetovni vojni še niso bili," je povedal Putin. "To cenimo in smo odnose pripravljeni še naprej razvijati," je dodal ruski predsednik, ki ga je na tokijskem letališču sprejel japonski premier Joširo Mori.
Annanovo sporočilo športnikom
01. 09. 2000 00.00
Generalni sekretar ZN Kofi Annan je vsem udeležencem olimpijskih iger od 15. septembra do 1. oktobra v avstralskem Sidneyju namenil posebno sporočilo. "Olimpizem in ZN sta lahko zmagovita ekipa v stremljenju za skupnimi ideali, kot so strpnost, enakost, fair play in mir. Tako kot si športniki prizadevajo za svetovne rekorde, tako si moramo mi vsi prizadevati za mir," je zapisal Annan.
Odprava BiH že v Sydneyju
31. 08. 2000 00.00
Do začetka olimpijskih iger v Sydneyju sta še dva tedna in športniki se pospešeno odpravljajo na prizorišča, kjer bodo opravili še zadnje priprave. V Avstralijo je že odpotovala devetčlanska odprava BiH, ki jo prvič po državljanski vojni sestavljajo športniki vseh treh narodov. "Olimpijske igre predstavljajo mir..., to kar smo tako dolgo iskali in s težavo dosegli," je ob odhodu dejal vodja olimpijske ekipe Bogić Bogičević.
So Haiderjeve zahteve upravičene?
30. 08. 2000 00.00
V zadnjih tednih se o avnojskih sklepih pri nas veliko govori, čeprav malokdo natančno ve zakaj gre. Jörg Haider je te sklepe označil kot dovoljenje za ubijanje in razseljevanje ljudi, česar po njegovem nobena civilizirana država ne bi smela imeti v svoji ureditvi. Za kaj pri razvpitih sklepih sploh gre?
Končan Wagnerjev festival
30. 08. 2000 00.00
Z opero Lohengrin se je v ponedeljek zvečer v Bayreuthu končal 89. festival, posvečen nemškemu skladatelju Richardu Wagnerju. Opero Lohengrin so na ta dan pred natanko 150 leti prvič uprizorili v Weimarju. Vrhunec festivala, sicer 50. po vojni, je bila nova uprizoritev Nibelunškega prstana v režiji Juergena Flimma. Veliko pozornosti sta vzbudili tudi uprizoritvi oper Mojstri pevci iz Nuernberga in Parsifal režiserja Wolfganga Wagnerja. Vsa dela bodo na sporedu festivala tudi prihodnje leto. Za leto 2002 je predvidena tudi uprizoritev opere Tannhaeuser.
Kučanovo pismo Bajuku
25. 08. 2000 00.00
Iz urada predsednika republike so sporočili, da je predsednik republike Milan Kučan danes pisno zaprosil predsednika vlade Andreja Bajuka za stališča vlade do pomena Avnoja in njegovih odločitev za slovensko državnost. Sicer ne samo zaradi zahtev po pogojevanju vstopa Slovenije v EU z ukinitvijo teh sklepov. Po prepričanju predsednika Kučana predstavljajo sklepi Avnoja, vključno s sklepom o priključitvi Slovenskega Primorja k Sloveniji, temelj in kontinuiteto slovenske državnosti, so sestavni del celote odločitev takrat ustanovljene jugoslovanske države ter državotvornega statusa Slovenije v njej in so hkrati tudi temelj za pravico do nasledstva po razpadli jugoslovanski federaciji.
Armenija vrnila Nemčiji 11.000 knjig
25. 08. 2000 00.00
Po 55 letih so iz Armenije v Bremen prepeljali 11.000 knjig, del dragocene zbirke približno 100.000 knjig, ki so jih med drugo svetovno vojno skrili v nekem rudniku v bližini Bernburga, da bi jih zaščitili pred uničenjem. V zbirki so tudi dragocene in redke naravoslovne knjige ter rokopisi iz 17., 18. in 19. stoletja. Po vojni jih je zasegla rdeča armada in odnesla v Sovjetsko zvezo, kjer so se porazgubile v različnih republikah. Predstavniki nemških knjižnic so si za vrnitev knjig prizadevali več let, upanje za izročitev knjig pa so dobili, ko je Armenija leta 1997 Nemčiji vrnila 600 nemških rokopisov.
Tudi Demokratska stranka podpira smrtno kazen
16. 08. 2000 00.00
Ameriška Demokratska stranka je drugi dan nacionalne konvencije v Los Angelesu posvetila predstavitvi in sprejemu strankine platforme, v kateri so navedene prednostne naloge stranke in njenega morebitnega predsednika do konca naslednjega štiriletnega volilnega obdobja. Medtem ko je večina vsebine platforme nesporna, pa je vključitev podpore smrtni kazni v besedilo vnesla nekaj tihega razdora med strankinim levim krilom in večinskim sredinskim delom. Platforma je sestavljena iz treh večjih tematskih sklopov z zvenečimi naslovi - Blaginja, Napredek in Mir. Izpostavljeni so dosežki administracije Billa Clintona in Ala Gora na Severnem Irskem, prizadevanja za mir na Bližnjem vzhodu in zadnji balkanski vojni v Bosni in Hercegovini ter na Kosovu, kakor tudi zavezanost nadaljnji širitvi zveze NATO. V skladu s potrjenim zanimanjem Gora za probleme okolja je v platformo uvrščeno prizadevanje za ratifikacijo Kjotskega protokola o zmanjševanju emisije škodljivih plinov iz leta 1997, boj proti epidemijam, kot je aids, ter boj proti mamilom in organiziranemu kriminalu. Pozornost je posvečena tudi ameriški vojski, ki je, kot je razvidno iz platforme, najboljša na svetu, vendar je to prednost potrebno ohranjati z dobrimi plačami, urjenjem in izkoriščanjem tehnoloških prednosti.
Po 50-letni ločitvi 200 ljudi iz obeh Korej obiskalo sorodnike
16. 08. 2000 00.00
Po več desetletni ločitvi se je 200 ljudi iz obeh Korej danes znova srečalo s svojimi sorodniki in družinami. V južnokorejsko prestolnico Seul je z letalom najprej prispelo 100 Severnokorejcev, potem pa je z istim letalom v Pjongjang poletela še južnokorejska delegacija. Dogovor o izmenjavi sta v luči normalizacije odnosov med državama dosegla voditelja Korej na junijskem srečanju v Pjongjangu. Polet iz Pjongjanga do Seula traja manj kot uro, vendar so prvi potniki na to potovanje čakali kar 50 let. Tako je nek Severnokorejec po dolgih letih ponovno srečal svojega očeta. 200 srečnih izbrancev iz obeh držav, ki so jih za zgodovinsko izmenjavo posebej izbrali, še ni smelo obiskati sorodnikov na njihovih domovih. Kljub temu je bilo dolgo pričakovano snidenje polno čustev in vzhičenosti. V 50 let trajajoči hladni vojni med Korejama so bili vsakršni kontakti med prebivalci obeh držav prepovedani. Tako so mnoge družine ostale na dveh različnih bregovih. Po nekaterih podatkih na snidenje s svojimi sorodniki samo v Južni Koreji čaka več kot 7 milijonov ljudi.
Francozi naj bi onemogočali prijetje Karađića
15. 08. 2000 00.00
Francozi pripadnikom britanskih sil
Muslimanski uporniki Indiji grozijo z novimi napadi
14. 08. 2000 00.00
Skupine muslimanskih upornikov so Indiji danes zagrozile, da bodo jutri v indijskem delu Kašmirja, ob dnevu indijske neodvisnosti, izvedle več množičnih napadov. "Izvedli bomo silovite množične napade na vojaške objekte v zasedenem Kašmirju in dan indijske neodvisnosti bo postal dan uničenja," je povedal tiskovni predstavnik gibanja Harkatul Mudžahedin. Predstavnik nekega drugega uporniškega gibanja pa je povedal, da so že izbrali samomorilske napadalce. Oba sta poudarila, da so cilji napadov izključno vojaški objekti.
Karadžić odgovoren za posilstva
13. 08. 2000 00.00
Ameriško sodišče v New Yorku je razrešilo tožbo petnajstih posiljenih žensk iz Bosne in Hercegovine. Te
Karadžić išče zatočišče v Srbiji
08. 08. 2000 00.00
Nekdanji vodja bosanskih Srbov in obtoženi vojni zločinec Radovan Karadžić namerava zatočišče poiskati v Srbiji, je poročal v današnji izdaji New York Times. Po navedbah časnika se je Karadžić nazadnje skrival v vasi Želebiči, v bližini meje s Črno goro, od koder naj bi morda že skrivoma odšel v Srbijo.
50. mednarodni gorenjski sejem
08. 08. 2000 00.00
V petek, 11. avgusta, bo odprl vrata obiskovalcem jubilejni 50. mednarodni gorenjski sejem. Kot je na novinarski konferenci pojasnilo vodstvo kranjske družbe Gorenjski sejem, bodo popolnoma zasedene vse razpoložljive sejemske površine: 8000 kv. metrov notranjih razstavnih prostorov ter 5000 kv. metrov zunanjih. Na desetdnevni sejemski prireditvi se bo predstavilo 547 razstavljalcev, od tega 465 domačih in 82 tujih iz Avstrije, Italije, Nemčije, Hrvaške, Romunije, ZRJ, Japonske, Koreje, Francije, ZDA, Belgije, Kitajske in Švedske. Organizator pričakuje, da bo sejem skupaj z večernim zabavnim programom, ki bo prost vstopnine, obiskalo približno 100.000 ljudi.
Peterle obiskal zamejske Slovence
05. 08. 2000 16.51
Zunanji minister Lojze Peterle je danes obiskal vas Štandrež pri Gorici, kjer so ga domačini seznanili s problematiko Jeremitišča, zaselka ob Štandrežu, kjer namerava goriška občina ponovno razlastiti slovensko zemljo, da bi nadgradila postajališče za tovornjake, t.i. avtoport. Peterle, ki ga je na obisku spremljal sekretar za Slovence po svetu in v zamejstvu Zorko Pelikan, je slovenskim prebivalcem Štandreža obljubil konkretno pomoč, saj je po njegovem vloga zunanjega ministra tudi pri reševanju težav, ki jih imajo slovenski ljudje v Italiji in ne samo na relaciji Rim-Ljubljana. Obljubil je, da se bo takoj pogovoril s krajevnimi politiki, ki jih bo srečal nocoj v majhni vasici Sedilis pri Čenti (Tarcento), kamor je povabljen kot slavnostni govornik na slovesnosti ob prazniku miru.
Samaranch vabi predsednika obeh Korej
04. 08. 2000 12.35
Predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) Juan Antonio Samaranch je povabil predsednika Južne in Severne Koreje, naj se udeležita letošnjih olimpijskih iger v Sydneyju, je sporočila južnokorejska tiskovna agencija Yonhap. MOK je povabili južnokorejskemu predsedniku Kim Dae-Jungu in njegovemu severnokorejskemu kolegu Kim Jong-Ilu poslal na sedež Korejskega olimpijskega komiteja.
Zaključen drugi dan konvencije
02. 08. 2000 10.30
Ameriški republikanski senator John McCain, ki je na preliminarnih volitvah za predsednika ZDA izgubil proti Georgeu Bushu ml., je sinoči slednjemu na drugem dnevu konvencije republikancev izrekel podporo.
Moše Kacav novi izraelski predsednik
01. 08. 2000 17.15
Kneset je včeraj v drugem krogu za novega predsednika države presenetljivo izvolil kandidata desne opozicijske stranke Likuda Moševa Kacava. 55-letni Kacav je dobil 63 od 120 glasov in tako postal osmi predsednik Izraela. V glasovanju je premagal protikandidata Šimona Peresa, kandidata laburistične stranke, ki je veljal za favorita. Peres je bil po porazu vidno šokiran. 76-letni dobitnik Nobelove nagrade za mir naj bi po napovedih opazovalcev v prvem krogu dobil potrebnih 61 glasov, v drugem pa le 57. Za izvolitev izraelskega predsednika je bil potreben drugi krog volitev, potem ko v današnjem prvem krogu v izraelskem parlamentu nobeden od obeh kandidatov ni dobil potrebne večine 61 glasov poslancev.
Deseta obletnica zasedbe Kuvajta
31. 07. 2000 12.22
V sredo, 2. avgusta, bo minilo natanko deset let od vdora iraških sil v Kuvajt in kasneje njegove zasedbe, zaradi katere se je leta 1991 začel drugi vojaški spopad po drugi svetovni vojni, ki so ga zagovarjali Združeni narodi - Zalivska vojna. Varnostni svet Združenih narodov je 6. avgusta na izredni nočni seji sprejel resolucijo št. 660, v kateri je od Iraka zahteval takojšen in brezpogojen umik iz Kuvajta, obenem pa se je odločil za trgovinski, finančni in vojaški bojkot Iraka. Takratni ameriški predsednik George Bush je odredil zamrznitev celotnega iraškega in kuvajtskega premoženja, Irak pa je v odgovor prekinil izplačilo dolgov ZDA. Zavezniške sile so 17. januarja leta 1991 začele vojaški napad na Irak, zalivsko vojno, ki se je končala šest tednov kasneje, 28. februarja, s porazom Iraka. S tem se je končalo tudi sedemmesečna iraška okupacija Kuvajta.
Slovesnost ob Ruski kapelici pod Vršičem
30. 07. 2000 18.22
Pri Ruski kapelici pod Vršičem je bila dopoldne tradicionalna slovesnost v spomin na umrle ruske vojake, ujetnike v prvi svetovni vojni, ki jih je leta 1916 pri gradnji ceste čez prelaz zasul snežni plaz. Slovesnosti so se med drugim udeležili predsednik slovenske vlade Andrej Bajuk, podpredsednica DZ Eda Okretič-Salmič, zunanji minister Lojze Peterle, minister za šolstvo in šport Lovro Šturm, pravosodna ministrica Barbara Brezigar, ljubljanska županja Vika Potočnik, apostolski nuncij Edmond Farhat, ruski veleposlanik v Sloveniji Tigran Karahanov, ruska parlamentarna delegacija pod vodstvom podpredsednika dume Vladimirja Lukina, ki končuje večdnevni obisk v naši državi, ter delegacija ruske pravoslavne cerkve. Vence ob spominsko obeležje so položili slovenski premier Bajuk, ruska delegacija in predstavniki Društva Slovenija-Rusija.
Mandelin poziv burundijskim ženskam
27. 07. 2000 08.01
Po neuspelih mirovnih pogajanjih za Burundi je nekdanji predsednik Južnoafriške republike Nelson Mandela pozval ženske, da prenehajo kuhati svojim soprogom. Mandela je apeliral na ženske, ki so iz Burundija prispele v Arušo v Tanzaniji: ''Vi lahko prepričate svoje može, da sklenejo mir. Recite jim, da če miru ne bo, jim ne boste niti kuhale niti govorile z njimi.'' Čeprav se je vrhunskega srečanja udeležilo mnogo predsednikov, do zaželenega preboja v pogajanjih ni bilo. Osnutka mirovne pogodbe nista podpisala niti burundijski predsednik Pierre Buyoya niti predstavniki upornikov. V vojni med plemenoma Tutsi in Hutu je v zadnjih sedmih letih umrlo okoli 200.000 ljudi.
Mick Jagger napisal scenarij
23. 07. 2000 13.15
Pevec legendarne rock skupine Rolling Stones Mick Jagger je napisal scenarij za film o industriji rock'n'rolla v 60. in 70. letih, ki ga bo po navedbah Jaggerjevega tiskovnega predstavnika morda posnel ameriški režiser Martin Scorsese. Film naj bi nosil naslov The Long Play (Dolga igra), glavno vlogo pa bi lahko odigral britanski igralec Jude Law, ki je prejel nominacijo za oskarja za vlogo v filmu Nadarjeni gospod Ripley.
Neuspešna pogajanja o vojnih ujetnikih
21. 07. 2000 08.27
Predstavnikom Hrvaške in ZRJ se na dvodnevnih pogovorih v Zagrebu ni uspelo dogovoriti o izmenjavi podatkov o vojnih ujetnikih in osebah, ki jih pogrešajo po letu 1991. Hrvaška vlada je kljub temu v današnji izjavi ob koncu pogovorov pozdravila nadaljevanje pogajanj po več kot letu premora, ki je nastal zaradi letalskih napadov zveze NATO na ZRJ.
Dogovor o izplačilu odškodnin
18. 07. 2000 08.55
Po letu in pol pogajanj sta Nemčija in Združene države Amerike v Berlinu podpisali formalno že pred nekaj tedni dosežen zgodovinski dogovor o izplačilu 10 milijard nemških mark odškodnin nekdanjim prisilnim delavcem v nacistični Nemčiji. 900 tisoč še živečih upravičencev naj bi prve odškodnine dobilo že konec leta. Nekdanji t. i. suženjski delavci bodo tako po 55-ih letih končno dobili vsaj delno materialno odškodnino. Polovico bo prispevala nemška vlada, drug pet milijard mark pa 3000 nemških podjetij. Doslej se je v skladu teh podjetij nabralo le tri milijarde mark, zato je nemški kancler Schröder pozval podjetja, naj čim prej nadomestijo razliko.
Močna eksplozija na Filipinih
16. 07. 2000 09.35
V Catabatu na severu Filipinov je ponoči na trgu odjeknila močna eksplozija, ki je ubila dve osebi in ranila več kot 33 ljudi, je sporočila filipinska vojska. Eksplozija je odjeknila v katoliški četrti Kabacan, zato predvidevajo, da so napad izvedli muslimanski uporniki. Njihov voditelj Hashim Salamat je minuli teden upornike pozval k sveti vojni. Ta muslimanska uporniška skupina se že 22 let bori za neodvisno islamsko državo na jugu Filipinov. Varnostni ukrepi na tem območju so danes poostreni.
Frankfurter Allgemeine o lipicancih
15. 07. 2000 17.44
Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) v današnji izdaji objavlja obširen prispevek o lipicancih, Kobilarni Lipica in zgodovini vzreje lipicanske pasme, omenja pa tudi še vedno nerešen spor med Slovenijo, Italijo in Avstrijo glede vodenja izvorne rodovne knjige za lipicance, ki se je po navedbah avtorja članka Reinharda Olta pojavil po vstopu Avstrije v Evropsko unijo najprej med Rimom in Dunajem, zatem pa je bila vanj vključena tudi Ljubljana.
DZ nadaljuje razpravo o volitvah
13. 07. 2000 13.38
Državni zbor je danes začel sejo z včeraj začeto in tudi prekinjeno razpravo o oblikovanju mnenja za predsednika države Milana Kučana o najprimernejšem roku za razpis in izvedbo letošnjih parlamentarnih volitev.
Perutnina Ptuj zamrznila priprave
12. 07. 2000 13.46
Perutnina Ptuj je začasno zamrznila priprave na začetek obratovanja mešanega proizvodnega podjetja v federaciji Bosna in Hercegovina (BiH). Do dokončne registracije skupnega podjetja Perutnine Agrokomerc še ni prišlo, ker v nekdanjem živilskopredelovalnem velikokladuškem gigantu, Agrokomercu, še ni razčiščen postopek privatizacije, saj gre za premoženje, ki je po nekaterih razlagah že v polovični lasti zaposlenih in bivših zaposlenih. Kot sporočajo iz Perutnine Ptuj, v družbi sicer ves čas vzpostavljanja vzreje in predelave piščančjega mesa v federaciji BiH, poudarjajo, da se bo vložek Agrokomerca v mešano podjetje, v prihodnosti tako ali tako lastninil po zakonih in standardih veljavnih za federacijo BiH. Če bo del premoženja Agrokomerca že obnovljen in v funkciji, bodo lastniki pač dobili bistveno več, kot je vredno sedanje, v vojni poškodovano in nefunkcionalno premoženje. Zaradi tega se je, na prigovarjanje federalne Agencije za privatizacijo, v razčiščevanje privatizacije Agrokomerca, vključil tudi Urad Visokega predstavnika mednarodne skupnosti za Bosno in Hercegovino, ki je z zamrznitvijo procesa privatizacije v Agrokomercu, povzročil tudi zastoj uresničevanja poslovnega načrta Perutnine Agrokomerc.
Predsednik avstrijskega ustavnega sodišča v Sloveniji
10. 07. 2000 18.41
Na povabilo predsednika državnega sveta Toneta Hrovata je sinoči na dvodnevni obisk v Slovenijo prispel predsednik avstrijskega ustavnega sodišča Ludwig Adamovich. Gost se je danes najprej srečal s predsednikom državnega zbora Janezom Podobnikom, nato pa je imel predavanje na temo Razmerje med parlamentom in ustavnim sodiščem. Za Adamowicha je ključno vprašanje, do kje segajo pravice ustavnega sodišča, predvsem z vidika interpretacij določenih ustavnih določil, saj so ustave pisane praviloma na splošno in kratko, kar pa ponuja številne različne razlage. Ravno na tej točki po predavateljevem mnenju prihaja do omenjene napetosti med parlamentom in ustavnim sodiščem. Meja med političnimi principi parlamenta, ki simbolizira načelo demokracije, in principi pravne države, ki jih zastopa ustavno sodišče, ni jasna. Njena transparentnost pa je odvisna tudi od urejenosti delitve oblasti in stopnje demokratične kulture v neki državi. Razvoj ustavnih sodišč po svetu (ta so se pospešeno oblikovala predvsem po drugi svetovni vojni) je vzpodbudilo predvsem notorično kršenje človekovih pravic in avtoritarnost oblasti, je dejal Adamovich. V sodobni pluralistični demokraciji smo zato na ustavnih sodiščih priča vedno znova ponavljajočim se konfliktom med splošnim interesom in interesom posameznika.
Razmerje med parlamentom in ustavnim sodiščem
10. 07. 2000 17.31
Napetost med parlamentom in ustavnim sodiščem je naravna in nujna v vsaki državi z ustavnim sodiščem, ki nadzoruje spoštovanje ustave v zakonskih aktih, je zatrdil predsednik avstrijskega ustavnega sodišča Ludwig Adamovich na svojem predavanju z naslovom Razmerje med parlamentom in ustavnim sodiščem. Pripravili so ga državni svet, vlada ter Zveza društev pravnikov Slovenije. Za Adamowicha je bolj ključno vprašanje, do kje segajo pravice ustavnega sodišča, predvsem z vidika interpretacij določenih ustavnih določil, saj so ustave pisane praviloma na splošno in kratko, kar pa ponuja številne različne razlage. Ravno na tej točki po predavateljevem mnenju prihaja do omenjene napetosti med parlamentom in ustavnim sodiščem. Meja med političnimi principi parlamenta, ki simbolizira načelo demokracije, in principi pravne države, ki jih zastopa ustavno sodišče, ni jasna. Njena transparentnost pa je odvisna tudi od urejenosti delitve oblasti in stopnje demokratične kulture v neki državi. Razvoj ustavnih sodišč po svetu (ta so se pospešeno oblikovala predvsem po drugi svetovni vojni) je vzpodbudilo predvsem notorično kršenje človekovih pravic in avtoritarnost oblasti, je dejal Adamovich. V sodobni pluralistični demokraciji smo zato na ustavnih sodiščih priča vedno znova ponavljajočim se konfliktom med splošnim interesom in interesom posameznika.