Vojni
Madeleine Albright in ovca Dolly
22. 01. 2001 00.00
Nekdanja ameriška državna sekretarka Madeleine Albright je priznala, da se bo morala po več letih, ko je imela na voljo šoferja in telefonistko, ponovno privaditi na stvarno življenje. "Začelo se bo novo življenje, ponovno se bom morala naučiti šofirati, pripraviti telefonske pogovore in si organizirati urnik". Albrightova se je ob odhodu iz Bele hiše spomnila najzanimivejših trenutkov štiriletnega obdobja načelovanja ameriški zunanji politiki, med katerimi je izpostavila petje šaljive pesmice z ruskim kolegom Jevgenijem Primakovom na vrhu Združenja držav jugovzhodne Azije. Albrightova se bo med drugim opravljanja funkcije državne sekretarke lahko spomnila tudi potem, da jo je neka revija uvrstila na seznam 25 najbolj "presenetljivih" bitij na planetu. Na seznam so sicer uvrstili tudi klonirano ovco Dolly. Med resnejše dogodke je Albrightova uvrstila srečanje z mladimi Izraelci in Palestinci, ki so izrazili željo, "da bi skupaj rasli v večjem dostojanstvu", izrazila pa je zadovoljstvo nad beograjskimi protesti proti njenemu "zapriseženemu sovražniku", nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću. 63-letna Albrightova, katere družina je po drugi svetovni vojni emigrirala v ZDA, namerava napisati knjigo, nedavno pa so jo izvolili na čelo Nacionalnega demokratičnega inštituta, sklada, ki je blizu ameriški Demokratski stranki.
Powell skozi prvo glasovanje v senatu
19. 01. 2001 00.00
Zunanjepolitični odbor ameriškega senata, ki šteje devet članov, je včeraj soglasno potrdil imenovanje Colina Powella za ameriškega državnega sekretarja. Powellovo imenovanje naj bi danes na plenarnem zasedanju potrdil celoten ameriški senat.
Grški vojaki na Kosovu želijo domov
13. 01. 2001 00.00
Grčija je svojim vojakom na Balkanu sporočila, da se lahko vrnejo domov, če se bojijo nevarnosti bolezni zaradi uporabe radioaktivnih izstrelkov, je dejal grški obrambni minister Apostolos Cohadzopulos. Kar 140 od skoraj 1500 grških pripadnikov mednarodnih sil KFOR, ki imajo sedež v Uroševcu na jugu ZRJ, je zahtevalo vrnitev v Grčijo, potem ko je na dan prišla vest o uporabi orožja z osiromašenim uranom na Balkanu. Prošnjo za vrnitev domov so vojaki izrazili med včerajšnjim obiskom grškega obrambnega ministra v Uroševcu. Obisk je bil namenjen preučitvi zdravstvenega stanja v grških enotah. Minister jim je obljubil, da bodo njihovi prošnji nemudoma ugodili in jih nadomestili z drugimi vojaki. Kot je poročal grški tisk, je Cohadzopulos v Uroševcu poudaril, da ne želi, da bi se katerikoli grški vojak počutil prisiljenega služiti v silah KFOR.
Priseljenci proti delitvi Izraela
12. 01. 2001 00.00
Po neuspešnih izraelsko palestinskih pogajanjih je izraelska vojska začela s pripravami na ločitev Izraela s palestinskimi območji. Okoli 150 000 židovskih naseljencev na zasedenih območjih je izraelski vladi zagrozilo z državljansko vojno, če jih bodo poizkušali preseliti. Skupna ocena tako Palestincev kot Izraelcev pa je, da ta trenutek mir ni mogoč.
80-letnica slovenskega baleta
08. 01. 2001 00.00
Na Dunaju bodo jutri odprli razstavo o 80-letnici slovenskega baleta. Razstavo bo v prostorih Združenja za glasbeno gledališče odprl veleposlanih RS na Dunaju Ivo Vajgl. Na 28 razstavnih panojih bo predstavljeno dokumentarno gradivo s predstav ljubljanskega in mariborskega gledališča od sezone 1918/19 do 1998/99. Na razpolago bo tudi katalog in pisno gradivo o zgodovini slovenskega baleta v slovenščini in nemščini. Na slovesnosti bosta študentki srednje baletne šole v Ljubljani Manca Krnel in Eva Gašparič izvedli nekaj plesnih miniatur na glasbo Istrijanka skladatelja Karola Pahorja. Razstav bo odprta do 5. aprila.
Na Kosovu zaznali radioaktivno sevanje
06. 01. 2001 00.00
Strokovnjaki ZN so na osmih lokacijah na Kosovu, kamor so letala zveze NATO odvrgla izstrelke z osiromašenim uranom, zaznali radioaktivno sevanje, piše v današnji izdaji nemški časnik Tageszeitung, ki povzema poročilo ženevskega Programa ZN za okolje (UNEP). UNEP je analizo izvedel novembra lani na 11 od 112 lokacij, ki so jih bombardirali s tovrstnimi izstrelki.
Rešitev spora glede Prevlake?
02. 01. 2001 00.00
Jugoslovanski premier Zoran Žižić je Varnostnemu svetu ZN poslal pismo v katerem ZN seznanja, da želi ZR Jugoslavija s Hrvaško rešiti spor o strateško pomembnem polotoku Prevlaka. V pismu Žižić poudarja, da naj bi demokratične spremembe v obeh državah omogočile rešitev tega spora na način, ki bi bil sprejemljiv za obe strani. Obenem je dejal, da pričakuje, da bodo pogajanja o tem vprašanju trajala nekaj časa.
Ladijska povezava med Kitajsko in Tajvanom
02. 01. 2001 00.00
Prvič po več kot 50 letih so tri tajvanski ladje s približno 700 potniki pristale v pristaniščih na jugovzhodu Kitajske. Gre za vzpostavitev prve neposredne ladijske povezave med Tajvanom in Kitajsko.
Kitajska s povezavo s Tajvanom
29. 12. 2000 00.00
Peking je vendarle pristal na predlog Taipeja, da z novim letom med celino in "upornim" otokom na dveh točkah vzpostavi neposredno povezavo. Iz kitajskega Xiamena bo tako že 2. januarja proti otočku Kinmen odplula skupina izseljencev, ki je tajvansko ozemlje zapustila leta 1949, s tajvanskega otoka Matsu pa bo isti dan prispela skupina vernikov in obiskala tempelj v Fuzhouvu.
Nemcov o pogajanjih s čečenskimi uporniki
27. 12. 2000 00.00
Vodja poslanske skupine ruskih liberalcev (SPS) v dumi Boris Nemcov je sinoči poročal predsedniku države Vladimirju Putinu o izidih srečanja s čečenskimi predstavniki v Ingušiji minuli konec tedna. Po polurnih pogovorih s Putinom je Nemcov dejal, da je bil Putinov odziv na pogovore s Čečeni "povsem normalen", poroča ruska tiskovna agencija RIA. Poslanska skupina SPS je sporočila, da so s Čečeni podpisali protokol v petih točkah, vendar pa se je uradni Kremelj od tega dejanja ogradil, češ da parlamentarci SPS nimajo mandata za pogajanja z uporniki.
Norveška podvojila pomoč Hrvaški
20. 12. 2000 00.00
Norveška bo v naslednjem letu podvojila gospodarsko pomoč Hrvaški z zdajšnjih 12,2 milijona nemških mark na 24,4 milijona, je v Zagrebu po pogovorih s hrvaškim premierom Ivico Račanom napovedal norveški premier Jens Stoltenberg. Stoltenberg je dejal, da za gospodarsko sodelovanje obstajajo vsi pogoji, s poudarkom, da sta Hrvaška in Norveška pomorski državi z razvitim ribištvom in ladjedelništvom. Račan pa je dejal, da bo Hrvaška pomoč porabila za obnovo v vojni porušenih območij in za vrnitev beguncev. Stoltenberg se bo sestal še s hrvaškim predsednikom Stipetom Mesićem.
Podelitev Severjevih nagrad
17. 12. 2000 00.00
Sklad Staneta Severja in Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti bosta v dvorani Loškega odra podelila Severjeve nagrade. Slovesni podelitvi s spominskim nagovorom rednega profesorja AGRFT in člana UO Sklada Staneta Severja Aleša Jana ob 30-letnici Severjeve smrti bo sledila uprizoritev monodrame Dušana Jovanoviča Karajan C, v interpretaciji dramskega igralca, Severjevega in Borštnikovega nagrajenca, Branka Šturbeja. Monodrama Karajan C je lani na festivalu monodrame na Ptuju prejela nagrado za najboljšo predstavo.
Afroameričan državni sekretar
16. 12. 2000 00.00
Novoizvoljeni predsednik ZDA George W. Bush je za položaj državnega sekretarja predlagal 63-letnega upokojenega generala Colina Powella, nekdanjega načelnika združenih poveljstev ameriške vojske. S tem se je v javno življenje vrnila ena izmed najbolj občudovanih ameriških osebnosti. Bush je svojo odločitev sporočil na novinarski konferenci na neki osnovni šoli v mestu Crawford v Texasu, kar je neke vrste poklon Powellu, ki že sedem let opravlja prostovoljno delo z otroki. "General Powell je ameriški junak, ameriški vzor in velika ameriška zgodba," je Bush dejal svojemu občinstvu. "Povabil sem ga, naj postane 65. ameriški državni sekretar. Njegova življenjska pot ga je pripravila na to, da bo lahko izpolnjeval dolžnosti, ki jih bo od njega zahteval ta položaj," je svojo odločitev pojasnil Bush.
50. obletnica obstoja UNHCR
13. 12. 2000 00.00
Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) bo jutri slavil 50. obletnico svojega obstoja, čeprav so mu njegovi ustanovitelji prerokovali precej krajše življenje. UNHCR je med svojim obstojem pomagal več kot 50 milijonom beguncev iz celega sveta. Danes je navzoč v 120 državah, za svoje delovanje pa je doslej prejel tudi dve Nobelovi nagradi za mir, leta 1954 in 1981.
INV praznuje 75 let
12. 12. 2000 00.00
Inštitut za narodnostna vprašanja (INV) v Ljubljani je danes s slavnostno sejo upravnega odbora praznoval 75-letnico obstoja.
Ciampi praznuje 80. rojstni dan
09. 12. 2000 00.00
Italijanski predsednik Carlo Azeglio Ciampi praznuje danes 80. rojstni dan. "To bo dan kot vsak drugi, tako kot je bilo vedno doslej v mojem življenju," je dejal Ciampi, ki prejema čestitke tako iz Italije kot iz celega sveta. Kot so povedali Ciampijevi sodelavci, je najlepše darilo prišlo iz Nice, kjer so voditelji držav in vlad Evropske unije razglasili listino EU o temeljnih človekovih pravic. Italijanski predsednik si je namreč z vsem srcem prizadeval za sprejetje listine, temelja bodoče evropske ustave.
Razstava voščilnic v Arhivu RS
07. 12. 2000 00.00
Del narodne kulturne dediščine, ki jo hrani Arhiv Republike Slovenije (ARS), je tudi bogata zbirka razglednic, voščilnic in fotografij. Božične in novoletne voščilnice 20. stoletja so na ogled v prostorih ARS na Zvezdarski 1 v Ljubljani. Razstava je razdeljena na posamezna obdobja. Prvo obdobje predstavljajo voščilnice od leta 1900 do druge svetovne vojne. To so razglednice in fotografije z voščili v nemščini in italijanščini, motivi pa so različni. V obdobju po drugi svetovni vojni se začnejo postopoma pojavljati razglednice, ki predstavljajo voščilnice ob prehodu v novo leto. V zadnjem obdobju, v času samostojne Slovenije, se pojavljajo številne izvirne voščilnice s posvetno in nabožno vsebino, ki jih posamezniki naredijo sami.
Rumeliotis v Sloveniji
07. 12. 2000 00.00
Na dvodnevnem delovnem obisku v Sloveniji se mudi predsedujoči prvemu delovnemu omizju Pakta stabilnosti za JV Evropo Panajotis Rumeliotis. Obisk Rumeliotisa spada v okvir priprav Slovenije na prevzem funkcije sopredsedujoče prvemu delovnemu omizju pakta v prvem polletju prihodnjega leta.
Stopnja brezposelnosti na Japonskem
02. 12. 2000 00.00
Japonska stopnja brezposelnosti je oktobra znašala 4,7 odstotka, kar je enako kot septembra letos. Hkrati s povečanjem števila iskalcev službe se je namreč povečalo tudi število tistih, ki so službo dobili. Oktobrska stopnja brezposelnosti je v skladu s pričakovanji ekonomistov blizu letošnji 4,9-odstotni februarski stopnji, ki je bila najvišja zabeležena stopnja brezposelnosti na Japonskem po drugi svetovni vojni. Čeprav je nekoč zaposlitev za celo življenje veliko pomenila v japonski kulturi, so japonska podjetja zaradi ekonomske krize morala uvesti programe predčasne upokojitve in druga merila prestrukturiranja, ker so le tako lahko ostala dobičkonosna.
Chirac proti večji teži Nemčije
30. 11. 2000 00.00
Francoski predsednik Jacques Chirac odločno nasprotuje temu, da bi Nemčija v okviru bližnje institucionalne reforme Evropske unije dobila več glasov v svetu ministrov EU kot Francija. Nemško-francosko zavezništvo v Evropi sloni na pogojih o enakosti in od tega ni mogoče več odstopiti, je po poročanju španskih medijev na srečanju s španskim premierom Josejem Mario Aznarjem v Madridu danes poudaril Chirac. Chirac, čigar država do konca leta predseduje EU, je ob tem spomnil na spravo med Nemci in Francozi, ki sta jo po drugi svetovni vojni sklenila takratni nemški kancler Konrad Adenauer in francoski predsednik Charles de Gaulle. "Po vseh vojnah s številnimi mrtvimi in grozodejstvi sta oba politika na podlagi enakopravnosti sklenila pakt o spravi," je dejal Chirac. Od tu ni več vrnitve. Španija bi bila načelno pripravljena Nemčiji na podlagi števila njenih prebivalcev priznati večjo težo v svetu ministrov EU. Vendar bo Aznar na bližnjem vrhu petnajsterice v Nici vztrajal pri tem, da sodi Španija v skupino petih "velikih" držav EU. Doslej so imele Nemčija, Francija, Velika Britanija in Italija v svetu ministrov po deset glasov, Španija pa osem.
Podpisi za odpravo Avnojskih sklepov
29. 11. 2000 00.00
V avstrijskem parlamentu so predsedniku parlamenta Heinzu Fischerju danes predali peticijo za odpravo avnojskih sklepov in Beneševih dekretov, v podporo kateri je Platforma za človekove pravice zbrala 24.000 podpisov.
BiH in ZRJ vzpostavljata diplomatske odnose
22. 11. 2000 00.00
ZR Jugoslavija in BiH bosta najverjetneje v prihodnjih dveh tednih vzpostavili diplomatske odnose, sta danes v Sarajevu izjavila zunanja ministra obeh držav, Goran Svilanović in Jadranko Prlič. Svilanović, ki je kot prvi vodja jugoslovanske diplomacije po vojni v BiH danes obiskal Sarajevo, je izrazil prepričanje, da bo jugoslovanska vlada v omenjenem času sprejela odločitev o vzpostavitvi diplomatskih odnosov z BiH.
Clinton sklenil obisk v Vietnamu
19. 11. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je danes sklenil zgodovinski obisk v Vietnamu, kjer se je mudil kot prvi ameriški predsednik po koncu vietnamske vojne. Zadnji ameriški predsednik, ki je bil na obisku v tej državi, je bil Richard Nixon leta 1969, ko je bila vietnamska vojna na višku. Ob slovesu je dejal, da so leta sovražnih odnosov med državama mimo. Vietnamske poslovneže je pozval k bolj odprtemu gospodarstvu in razvijanju pravne države. "Nihče ne sme vietnamskemu ljudstvu odreči pravice do boljšega življenja," je v nekdanjem Saigonu, ki predstavlja simbol ameriškega vojaškega poloma v vietnamski vojni, dejal Clinton.
Povečanje črpanja nafte?
19. 11. 2000 00.00
Večina držav članic Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC) ne izključuje možnosti povečanja proizvodnje surove nafte še pred ministrskim srečanjem kartela, ki je predvideno za 17. januar prihodnje leto, je danes povedal savdski minister za nafto Ali bin Ibrahim al-Naimi.
Deset let od konca hladne vojne
19. 11. 2000 00.00
Hladna vojna, ki je zaznamovala svetovno politiko v obdobju od leta 1945 do 1990, se je uradno končala 19. novembra 1990, ko so članice zveze NATO in Varšavskega pakta po dveh letih pogajanj podpisale Sporazum o konvencionalnih silah v Evropi (CFE). Gre za ključni dokument evropske varnosti v obdobju po hladni vojni, ki je predvidel obsežno zmanjšanje vojaškega potenciala v Evropi ter uničenje več kot 50.000 kosov orožja in vojaške opreme.
Poziv proizvajalkam nafte
18. 11. 2000 00.00
Ameriški sekretar za energetiko Bill Richardson je v Rijadu pozval države proizvajalke nafte naj določijo bruto ceno za sodček nafte med 20 in 25 ameriških dolarjev. Ob tem je izjavil, da je cena 30 ameriških dolarjev za sodček nafte škodljiva za države v razvoju.
Clinton v Vietnamu
16. 11. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je kot prvi ameriški predsednik 25 let po koncu vietnamske vojne prispel na zgodovinski tridnevni uradni obisk v Vietnam. Obisk ima predvsem naravo zgodovinske misije sprave z Vietnamom, ki naj bi 25 let po ponižujočem umiku ameriških sil iz tedanjega Saigona omogočila, da bosta državi obrnili temno stran zgodovine. V Hanoi je prispela tudi ameriška prva dama Hillary Clinton, ki jo je sprejel namestnik vietnamskega zunanjega ministra Nguyen Dinh Bin.
Vse več bankrotov na Japonskem
15. 11. 2000 00.00
Na Japonskem bankrotira vse več podjetij. Število družb, ki so razglasile bankrot, se je oktobra v primerjavi z enakim obdobjem lani povečalo za 22,7 odstotka, dolgovi, ki so jih propadla podjetja pustila za seboj, pa so z 8,561 bilijona jenov (79 milijard dolarjev) dosegla povojni rekord.
Rusija za odpravo prepovedi preletov v Iraku
14. 11. 2000 00.00
Ruski zunanji minister Igor Ivanov je danes v Bagdadu zahteval ukinitev območja prepovedi preletov na severu in jugu Iraka, napade ameriških in britanskih zračnih sil na Irak pa označil za "vmešavanje v njegove notranje razmere". Ruski zunanji minister, ki je v Bagdadu včeraj začel turnejo po Bližnjem vzhodu, je medtem prispel v Egipt.
Obrazi življenja Maria Magajne
07. 11. 2000 00.00
V Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) bo od 9. novembra 2000 do 9. februarja 2001 fotografska razstava fotografa Maria Magajne Obrazi življenja. Razstava prikazuje ciklus petdesetih etnoloških fotografij, ki zajemajo obdobje med letoma 1945 in 1957, avtor pa jih je posnel med bivanjem v Benečiji, Trstu in bližnjih slovenskih vaseh.