Zagreb
Deutsche Telekom lastnik hrvaškega telekoma
03. 07. 2001 00.00
Hrvaška vlada je potrdila, da je Deutsche Telekom kupil še 16-odstotni delež v Hrvaških telekomunikacijah (HT) in tako postal večinski lastnik družbe. Nemški telekomunikacijski operater, ki bo za omenjeni delež odštel 500 milijonov evrov, je že oktobra 1999 za 850 milijonov dolarjev kupil 35-odstotni delež v HT, skupaj z najnovejšim nakupom pa se je njegov lastniški delež v HT povečal na 51 odstotkov.
Picula kritiziral Rupla
01. 07. 2001 00.00
Hrvaški zunanji minister Tonino Picula je zavrnil izjavo slovenskega kolega Dimitrija Rupla, ki je dejal, da se vprašanje starih hranilnih vlog ne nanaša samo na Ljubljansko banko, temveč na vse banke v nekdanji SFRJ in da nobena naslednica nekdanje Jugoslavije ne bi smela biti zavezana plačati Miloševićevih vojn. Iz tega naj bi sledilo, je povedal Picula, da je večino denarja iz teh vlog porabil Milošević v jugoslovanskih vojnah. Ruplova teza po besedah Picule dokazuje, da je v središču spora glede hranilnih vlog politična ideja in da Ljubljana ni naklonjena hitri rešitvi.
Milošević v Haagu
29. 06. 2001 00.00
Z letališča v Tuzli so v Haag prepeljali nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića. Haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije so izročili še tri obtožence, nekdanjega vodjo srbskih upornikov na Hrvaškem Milana Martića in enega od t.i. vukovarske trojke Mileta Mrkšića ter bosanskega Srba iz Prijedora Dušana Kneževića, je poročala beograjska tiskovna agencija Beta, ki je navedla diplomatske vire v Banja Luki. V Haag so jih prepeljali iz Tuzle, vendar ni znano, ali je bila omenjena trojka prepeljana skupaj z Miloševićem.
Sporazum o nasledstvu slab za Hrvaško
24. 06. 2001 00.00
Nekdanji hrvaški zunanji minister in sedanji predsednik hrvaške stranke Demokratičnega centra Mate Granić je mnenja, da je sporazum o nasledstvu po nekdanji skupni državi izredno slab za Hrvaško. Hrvaška je sprejela 28 odstotkov skupnega dolga, dobila pa je zgolj 23 odstotkov lastnine nekdanje SFRJ. Še vedno ni jasno, zakaj je Hrvaška to sprejela, je v pogovoru za Vijesnik dejal Granić. Jasno je sicer, da je morala vsaka država naslednica kaj žrtvovati, da bi prišlo do sporazuma, vendar pa je največjo ceno za doseganje tega sporazuma plačala ravno Hrvaška in javnost ima pravico izvedeti, zakaj se je to zgodilo, je menil Granić in dodal, da je s tem sporazumom največ pridobila ZRJ, Sloveniji pa je uspelo, da sporazum ne rešuje problema dolgov Ljubljanske banke, ampak da se pogajanja o tem nadaljujejo v baselski Banki za mednarodne poravnave.
Pospešeno reševanje odprtih vprašanj
21. 06. 2001 00.00
Slovenski premier Janez Drnovšek in hrvaški premier Ivica Račan sta se neformalno sestala na Dolenjskem, kjer sta nadaljevala pogovore o vprašanjih meje in nekdanje Ljubljanske banke. Ocenila sta dosedanje aktivnosti in se odločila za intenzivno komunikacijo o še nerešenih vprašanjih, tako da se bodo aktivnosti v naslednjih dneh in tednih intenzivno nadaljevale.
Tauferju nagrada za režijo
20. 06. 2001 00.00
V gledališču Kerempuh v Zagrebu bodo Vitu Tauferju izročili kar dve priznanji za predstavo Sen kresne noči, s katero je Slovensko mladinsko gledališče sodelovalo na junijskih Dnevih satire. Žirija festivala, ki je tokrat potekal že 25., v sestavi Marija Grgičevič, Milijenko Jergovič in Niko Pavlovič je Tauferju namreč prisodila nagrado zlati smeh za režijo in posebno priznanje za scenografijo.
Mesić v Teheranu
19. 06. 2001 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić je prvi dan uradnega obiska v Teheranu zatrdil, da si Hrvaška želi zbližanja z islamskimi državami. "Ob izboljšanju odnosov s sosedami in hitri vključitvi v Evropsko unijo, je naša prioriteta tudi zbližanje z neevropskimi državami, najprej z islamskimi," je dejal Mesić po srečanju z iranskim predsednikom Mohamedom Hatamijem. Iran je označil kot prijateljsko državo, Hatamija pa povabil na obisk v Zagreb.
Deset let pozneje
18. 06. 2001 00.00
Pred okroglo mizo ob 10. obletnici osamosvojitve Slovenije in Hrvaške z naslovom Deset let pozneje, ki sta jo v Zagrebu pripravili društvi slovensko-hrvaškega in hrvaško- slovenskega prijateljstva, so se na kratko srečali slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel in minister za evropske zadeve Igor Bavčar ter hrvaški predsednik Stipe Mesić. Kot je po pogovoru povedal predsednik Mesić, so govorili o splošnem tempu približevanja EU, pa tudi o temah nedavnega vrha ruskega in ameriškega predsednika v Sloveniji. Minister Rupel je dodal, da sta s hrvaškim predsednikom govorila tudi o dobrih odnosih med državama, medtem ko ga je minister Bavčar seznanil z vrhom EU v Goeteborgu.
Deset let pozneje
18. 06. 2001 00.00
Društvo slovensko-hrvaškega prijateljstva in Društvo hrvaško-slovenskega prijateljstva sta ob 10. obletnici državnosti Slovenije in Hrvaške danes pripravili okroglo mizo z naslovom Deset let pozneje.
Okrepitve v Celju
15. 06. 2001 00.00
Slovenski rokometni državni prvak Celje Pivovarna Laško se je prvi dan prestopnega roka okrepil s štirimi novimi igralci. V zeleno-rumenem dresu bodo v naslednji sezoni tako zaigrali hrvaški vratar Mario Kelentrič, ki je lani nastopal v dresu Zagreb Badela 1862, jugoslovanski reprezentant Žikica Milosavljevič (Mobitel Prule 67) ter nekdanja rokometaša velenjskega Gorenja, Belorus Sergej Rutenko ter slovenski mladinski reprezentant Marko Oštir. Kelentrič je s Celjem Pivovarno Laško podisal dvoletno, ostali trije pa triletno pogodbo.
V BiH z direktnim vlakom
15. 06. 2001 00.00
Med Slovenijo in BiH je znova začel voziti direktni vlak. Ob petkih bo odpeljal iz Ljubljane v Doboj, vračal pa se bo ob nedeljah. Cena za enosmerno oz. povratno vozovnico od Ljubljane do Sarajeva je za odraslo osebo v 2. razredu 7308 oz. 11.711 tolarjev, od Ljubljane do Doboja 5520 oz. 8851 tolarjev ter od Ljubljane do Banja Luke 4537 oz. 7286 tolarjev. Skupine šestih in več oseb imajo še dodatni popust, so sporočili iz Slovenskih železnic.
Ponovno povezava med Zagrebom in Sarajevom
10. 06. 2001 00.00
Iz zagrebške glavne železniške postaje je danes prvič po desetih letih odpeljal vlak proti Sarajevu. Železniško povezavo med Zagrebom in Sarajevom so ukinili med vojno v BiH, ko je bila proga tudi močno poškodovana. Iz Zagreba je vlak krenil ob 9. uri, v Sarajevu pa ga pričakujejo ob 18.35. Prav tako je iz Sarajeva ob 8. uri krenil vlak v nasprotni smeri. Vlak bo vozil enkrat dnevno, zaenkrat pa bo kompozicija sprejela 200 potnikov.
Ina in Hep se bosta privatizirala
08. 06. 2001 00.00
Hrvaški premier Ivica Račan je napovedal, da bo vlada zakona o privatizaciji hrvaške naftne družbe Ina in Hrvatske elektroprivrede jeseni posredovala v obravnavo saboru, s privatizacijo teh dveh javnih podjetij pa bi lahko začeli leta 2002. Račan je ob tem izrazil pričakovanje, da bosta modela lastninjenja predvidela tudi uvrstitev delnic Ine in Hepa na borzo. Tako bi dosegli večjo transparentnost njune privatizacije in okrepili hrvaški kapitalski trg.
Proces proti Mirku Norcu 25. junija
07. 06. 2001 00.00
Proces proti Mirku Norcu, prvemu hrvaškemu generalu, obtoženemu vojnih zločinov, se bo začel 25. junija na Reki, so sporočili hrvaški pravosodni organi. Norac je osumljen, da je bil oktobra 1991 vpleten v poboj kakih petdesetih srbskih civilistov na območju Gospiča. Poleg Norca bodo 25. junija sodili tudi štirim njegovim nekdanjim sodelavcem, ki naj bi umorili 24 civilistov srbske narodnosti. Gre za Tihomirja Oreškoviča, Milana Šaniča, Ivico Rožiča ter Stjepana Grandiča.
Mercator prevzel Slobodo
06. 06. 2001 00.00
Največja slovenska trgovska družba Mercator je postala lastnica trgovskega podjetja Sloboda iz Velike Gorice. Mercator je s to poslovno potezo začel graditi svojo verigo trgovin tudi na zagrebškem območju. O podrobnostih nakupa bosta na novinarski konferenci v Veliki Gorici spregovorila predsednika uprav obeh družb, Zoran Jankovič iz Mercatorja in Ivica Župetič iz Slobode.
Račan pričakuje napredek
04. 06. 2001 00.00
Hrvaški premier Ivica Račan je v Zagrebu izrazil pričakovanje, da bo na prihodnjem srečanju s predsednikom slovenske vlade Janezom Drnovškom dosežen napredek pri reševanju odprtih vprašanj med državama. Ponovil je, da se bosta s premierom Drnovškom v soboto, 9. junija, sestala na hrvaškem ozemlju. Račan verjame, da naj bi bistven napredek dosegli vsaj pri reševanju enega od treh odprtih vprašanj. Hrvaški premier ni želel povedati, ali bo ta napredek dosežen pri reševanju vprašanj JE Krško, Ljubljanske banke ali Piranskega zaliva.
Nov režim na meji s Hrvaško
01. 06. 2001 00.00
Na hrvaških mejnih prehodih s Slovenijo v Bregani in Rupi ter na mejnem prehodu Goričane proti Madžarski so danes uvedli zelene in rdeče vozne pasove za osebni promet. S tem ukrepom naj bi v času turistične sezone pospešili promet in zmanjšali čakalne dobe na mejnih prehodih.
V Črno goro z osebno izkaznico
30. 05. 2001 00.00
Slovenski turisti in državljani drugih republik nekdanje Jugoslavije bodo lahko letos v Črno goro potovali le z osebno izkaznico. Tako se je odločila črnogorska vlada, da bi v prihodnje pritegnila čim več tujih turistov. Poleg tega je namestnik črnogorskega ministra za turizem Slobodan Leković napovedal še nižje pristojbine za osebna vozila in avtobuse. V prihodnje bo pristojbina za tuje osebne avtomobile znižana s 120 na 30 nemških mark, za tuje avtobuse pa s 400 na 60 nemških mark.
Dosegli dogovor o nasledstvu
27. 05. 2001 00.00
Tako mednarodno pogajalski posrednik sir Arthur Watts kot predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Wolfgang Petritch, ki je bil tokrat navzoč pri pogajanjih, sta 25. maj, nekdanji dan mladosti, označila za zgodovinski. Arthur Watts je dejal: "To je prvi sporazum vseh petih držav po razpadu nekdanje skupne države. Gre za pomemben korak, ki vodi k izboljšanju medsebojnih odnosov."
Srečanje Svilanovića in Picule
25. 05. 2001 00.00
Pred ministrsko konferenco sveta Jadransko-jonske pobude (JJP), ki se bo začela popoldne, sta se danes v Splitu srečala hrvaški in jugoslovanski zunanji minister Tonino Picula in Goran Svilanović. Ministra sta v enournem pogovoru opravila pregled dvostranskih sporazumov, ki so v pripravi, govorila pa sta tudi o odprtem vprašanju meje, še posebej polotoka Prevlake. Kot je povedal Picula, sta se dogovorila, da bosta državi nadaljevali pogajanja o določitvi meje sredi junija v Beogradu na ravni namestnikov zunanjih ministrov in strokovnjakov. Svilanović je ob tem izrazil velik interes Beograda za rešitev vprašanja meje, ki bi pospešilo reševanje odprtega vprašanja Prevlake. Ministra sta še ocenila, da se odnosi med državama izboljšujejo.
Fižulić pričakuje elektriko iz NEK
25. 05. 2001 00.00
Hrvaški minister za gospodarstvo Goranko Fižulić je izrazil upanje, da bo električna energija iz Nuklearne elektrarne Krško kmalu v hrvaškem elektroenergetskem sistemu. Po pisanju petkovega časnika Vjesnik je Fižulić na novinarski konferenci, na kateri sta skupaj z direktorjem Hrvatske elektroprivrede (HEP) Ivom Čovićem spregovorila o pričakovanih posledicah odprtja energetskega trga na Hrvaškem, še ocenil, da bo zanimanje za gradnjo novih energetskih objektov na Hrvaškem odvisno predvsem od cene električne energije, ki je pod državnim nadzorom.
HDZ zmagala v 15 županijah
22. 05. 2001 00.00
Po delnih uradnih izidih, ki jih je objavila hrvaška državna volilna komisija, je na nedeljskih lokalnih volitvah opozicijska Hrvaška demokratska skupnost (HDZ) posamezno zmagala v 15 od skupno 20 županij. Vladajoča Socialdemokratska stranka (SDP) je največ glasov dobila v Zagrebu in še dveh županijah, medtem ko sta njeni koalicijski partnerki Hrvaška kmečka stranka (HSS) in Istrski demokratični zbor (IDS) zmagali v dveh oziroma v eni županiji.
Vprašanje slovensko-hrvaške meje rešljivo?
21. 05. 2001 00.00
Glede na to, da gre za majhen del ozemlja med razumnima državama, ki želita postati članici EU in zveze Nato, bi moralo biti vprašanje meje med Slovenijo in Hrvaško rešljivo, saj gre za odprte in transparentne meje, je za zagrebški Vjesnik izjavil pomočnik generalnega sekretarja zveze Nato Klaus-Peter Klaiber.
Na Hrvaškem odprli volišča
20. 05. 2001 00.00
Na Hrvaškem so ob 7. uri odprli volišča na lokalnih volitvah, na katerih volilni upravičenci izbirajo približno 8000 svetnikov mestnih, občinskih ter županijskih skupščin. 3,8 milijona volilnih upravičencev lahko voli na 6430 voliščih po državi, ki jih bodo zaprli ob 19. uri. Prve začasne izide je pričakovati okoli 21. ure, potem ko se bo končal volilni molk, ki velja od petka opolnoči.
Nizka volilna udeležba na Hrvaškem
20. 05. 2001 00.00
Hrvaški premier Ivica Račan je izrazil pričakovanje, da bo na lokalnih volitvah zmagala njegova Socialdemokratska stranka (SDP), ki sicer vodi šestčlansko vladno koalicijo. "SDP je priljubljena in pričakujemo dober rezultat tudi na lokalnih volitvah," je dejal Račan po oddaji glasu na volišču v Zagrebu nedaleč od svojega stanovanja. V odgovoru na novinarsko vprašanje je omenil možnost, da bo vladajoča koalicija v primeru potrebe morda razpisala predčasne parlamentarne volitve že letošnjo jesen. Ponovil pa je tudi napoved, da bo po lokalnih volitvah prišlo do rekonstrukcije vlade in vladajoče koalicije.
Lokalne volitve na Hrvaškem
19. 05. 2001 00.00
Na Hrvaškem bodo v nedeljo volili občinske, mestne in županijske svete. Slabi štirje milijoni volilcev bodo svoje glasove oddali na skoraj 6500 voliščih. Volili bodo v kakšnih 600 enotah lokalne in regionalne samouprave. Volitve bodo opravili po proporcionalnem volilnem sistemu. Izvoljeni bodo svetniki s tistih strankarskih in neodvisnih list, ki bodo zbrale najmanj pet odstotkov volilcev.
Najboljši filmi Štukfesta
19. 05. 2001 00.00
Na prvem festivalu študentskega filma Štukfest Film 2001, ki je ta teden potekal v okviru študentskega kulturnega festivala Štukfest 2001 potekal v Mariboru, je nagrado za najboljši film po presoji občinstva dobil Jovan Todorovič za dokumentarec Gandor - lov na nirdalo. V petih dneh festivala, med 13. in 17. majem, so prikazali 32 kratkih igranih, dokumentarnih in animiranih filmov petih filmskih akademij z ozemlja nekdanje Jugoslavije - ADU Zagreb, AGRFT Ljubljana, ASU Sarajevo, FDU Skopje in FDU Beograd. Organizatorji so s festivalom uresničili svoj glavni cilj, vzpodbuditi nadaljne sodelovanje med študenti, je povedala organizatorka festivala Mihela Černe. Nagrado je prispeval pokrovitelj festivala Fuji Film.
O reševanju vprašanj s Slovenijo
18. 05. 2001 00.00
Hrvaški zunanji minister Tonino Picula je prepričan, da bosta Slovenija in Hrvaška do začetka junija dosegli napredek pri reševanju odprtih vprašanj. Strokovnjaki se redno sestajajo in dogovarjajo, je povedal Picula, ni pa želel povedati, pri katerih odprtih vprašanjih je bil dosežen napredek.
Zagrebačka banka v tujih rokah
16. 05. 2001 00.00
Nadzorni svet in uprava Zagrebačke banke sta odobrili prodajo 75 odstotkov delnic te hrvaške banke italijanski banki UniCredito in nemški zavarovalniški hiši Allianz. Prodajo 75 odstotkov delnic Zagrebačke banke konzorciju, ki ga sestavljata UniCredito in Allianz, morata tako odobriti še hrvaška in italijanska centralna banka, soglasje k prodaji delnic konzorciju pa mora dati tudi hrvaška državna agencija za zavarovanje hranilnih vlog in sanacijo bank ter tamkajšnja agencija za varstvo konkurence. Po pisanju hrvaškega tiska guverner hrvaške centralne banke Željko Rohatinski ni naklonjen prodaji Zagrebačke banke UniCreditu, ker bi tako tri vodilne hrvaške banke prešle v večinsko last italijanskega kapitala. UniCredito je namreč že lastnik Splitske banke, italijanska skupina Intesa, ki se namerava združiti z UniCreditom, pa ima večinski delež v Privredni banki. Končna odločitev o potrditvi prodaje Zagrebačke banke UniCreditu bo znana 3. junija, ko bo prva redna seja sveta hrvaške osrednje banke.
Hrvaška o nasledstvu
12. 05. 2001 00.00
Pred ponedeljkovim začetkom novega kroga pogajanj med petimi naslednicami SFRJ o razdelitvi nekdanjega skupnega premoženja, je vodja hrvaške delegacije in predstavnik hrvaškega vladnega urada za nasledstvo Božo Marendić izrazil upanje, da se bodo strani čimprej uskladile glede sporazuma in pojasnil, da je za hrvaško stran predlog sporazuma povsem sprejemljiv. Na 11-dnevnih pogajanjih bodo pogajalci skušali doseči soglasje in sprejeti besedilo okvirnega sporazuma o sukcesiji, ki bi predstavljal tudi politično-pravni okvir za doseganje rešitve na posameznih področjih delitve premoženja.