Zagreb
MGL gostuje v Zagrebu
08. 02. 2001 00.00
Mestno gledališče ljubljansko je gostovalo v Zagrebu. V Mali dvorani Vatroslava Lisinskega sta Bernarda Oman in Boris Ostan odigrala Prizore iz zakonskega življenja avtorja Ingmarja Bergmana, ki so v režiji Mileta Koruna doživeli premiero na malem odru MGL oktobra lani. Delo je prevedla Alenka Klabus Vesel, sceno in kostume je zasnovala Janja Korun.
Picula o odprtih vprašanjih s Slovenijo
07. 02. 2001 00.00
V reševanju odprtih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško bo nujen kompromis, če pa do dogovora kljub temu ne bo prišlo, bi te probleme veljalo prepustiti arbitraži, je v pogovoru za današnji zagrebški časnik Vjesnik dejal hrvaški zunanji minister Tonino Picula.
Hrvaška za mednarodne policijske enote na meji z BiH
05. 02. 2001 00.00
Hrvaška vlada popolnoma podpira predlog predsednikov vlad Velike Britanije in Italije Tonyja Blaira in Giuliana Amata, da bi na mejo med BiH in Hrvaško razporedile dodatne mednarodne policijske sile z namenom preprečitve prihoda velikega števila ilegalnih prebežnikov v države članice EU, je danes na redni novinarski konferenci dejal hrvaški premier Ivica Račan.
Račan o vprašanju hrvaških varčevalcev
05. 02. 2001 00.00
Hrvaška vlada meni, da je vprašanje dolga nekdanje zagrebške podružnice Ljubljanske banke (LB) moč rešiti v okviru neposrednega dialoga s Slovenijo in zato tega vprašanja ne želi prepustiti niti pogajanjem o nasledstvu nekdanje SFRJ niti arbitraži Mednarodnega denarnega sklada (IMF), je dejal hrvaški premier Ivica Račan.
Preiskava eksplozije v Zagrebu
02. 02. 2001 00.00
Zagrebška policija je uvedla preiskavo proti za zdaj še neznanemu storilcu, ki je podtaknil bombo na partizansko grobnico narodnih herojev na zagrebškem pokopališču Mirogoj. Vodja zagrebške policije Ivan Babić je povedal, da so proti neznanemu storilci na pristojnemu organu vložili kazensko ovadbo.
Styria večinska lastnica Večernjega lista
02. 02. 2001 00.00
Avstrijska medijska hiša Styria je postala večinski lastnik največjega hrvaškega časnika Večernji list. Kot je na četrtkovi novinarski konferenci v Zagrebu povedal predsednik uprave Styrie Horst Pirker, bodo v dveh tednih za 98-odstotni lastniški delež v Večernjem listu plačali 25,9 milijona evrov. Po Pirkerjevih besedah bo Večernji list tudi v prihodnje ostal največji in najpomembnejši časnik na Hrvaškem. Prav tako pa novi lastniki ne nameravajo vplivati na delo novinarjev, ki naj bi svoje delo opravljali tako kot doslej. Avstrijska medijska hiša je hotela Večernji list kupiti že aprila lani, vendar ji to ni uspelo zaradi nejasnega privatizacijskega statusa hrvaške medijske hiše. Nakupa ni mogla izpeljati, saj je hrvaško trgovinsko sodišče maja začasno prepovedalo prodajo delnic časopisa. Trgovinsko sodišče je prepoved odpravilo decembra lani in s tem omogočilo trgovanje z delnicami Večernjega lista. Styria, ki je tretja največja avstrijska medijska hiša, želi svoje poslovanje tudi v prihodnje širiti predvsem v regijo jugovzhodne Evrope.
V Kalabriji še eno okuženo govedo
01. 02. 2001 00.00
V vseh državah članicah Evropske unije poteka obvezno testiranje vse govedi, ki je starejše od 30 mesecev na morebitno prisotnost BSE. V Kalabriji na jugu Italije so včeraj izločili in začasno osamili čredo 60 govedi, ki so verjetno uživala krmo z živalsko moko. Nekaj dni nazaj so tam iz istih razlogov že osamili 75-glavo čredo govedi. Obe čredi so hranili s krmo istega proizvajalca. Na severu Italije pa je danes policija v tovarni, ki predeluje živalske ostanke, zasegla 20.000 ton živalske moke. Od izbruha krize bolezni norih krav so v Italiji opravili že 11.333 hitrih testov, od katerih sta bila pozitivna le dva. Nadaljnji testi so potrdili obolelost za boleznijo norih krav le pri enem govedu. Kljub temu je uživanje govedine v Italiji upadlo za 30 do 50 odstotkov, zato bo vlada v petek razpravljala o ukrepih za podporo govedorejcem. Po torkovih demonstracijah več sto govedorejcev pa se je danes pred parlamentom v Rimu zbralo še približno 200 mesarjev, ki so zahtevali odgovor vlade na krizo.
Eksplozija na Mirogoju
01. 02. 2001 00.00
Na zagrebškem pokopališču Mirogoj je močna eksplozija popolnoma uničila partizansko grobnico narodnih herojev. V eksploziji, ki se je slišala po širšem središču Zagreba, ni bil nihče ranjen. Na kraj dogodka je takoj prispela hrvaška policija, ki pa za zdaj ne želi dajati informacij.
Amnesty International ob obisku Seleznjova
30. 01. 2001 00.00
Amnesty International (AI) Slovenije in Hrvaške v skupni izjavi z obžalovanjem ugotavljata, da visoki slovenski predstavniki, ki so se včeraj v Ljubljani sestali s predsednikom ruske dume Genadijem Seleznjovom, visokemu ruskemu predstavniku niso omenili problema kršenja človekovih pravic v Rusiji. Seleznjov bo danes odpotoval v Zagreb, kjer se bo jutri srečal s hrvaškim vodstvom. AI Slovenije in Hrvaške pričakujeta, da bo na dnevnem redu pogovorov tudi vprašanje človekovih pravic v Čečeniji.
Obnovljeno zaupanje v hrvaške banke
29. 01. 2001 00.00
Na Hrvaškem se vrača zaupanje v hrvaške banke. Konec novembra so hrvaški varčevalci v bankah imeli 54 milijard hrvaških kun sredstev v kunah in devizah, kar je za 11 milijard kun več kot leto prej. Od tega so znašale devizne vloge kar 46,1 milijarde kun, vloge v hrvaških kunah pa 7,5 milijard kun, je v novembrskem poročilu objavila Hrvaška narodna banka. Po podatkih novembrskega poročila Hrvaške narodne banke so znašale devizne vloge varčevalcev 46,1 milijarde hrvaških kun, kar je za 26 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Od tega kar 69 odstotkov predstavljajo vezane vloge. Vloge v hrvaških kunah pa so s 5,4 milijarde kun narasle na 7,5 milijarde kun. Od deviz je najbolj priljubljena nemška marka.
Vukasović obtožuje Drnovška
29. 01. 2001 00.00
Predstavnik hrvaških varčevalec pri zagrebški podružnici Ljubljanske banke (LB) Božidar Vukasović je vodji delegacije Evropske unije v Zagrebu Peru Vintherju poslal pismo, v katerem slovenskega premiera Janeza Drnovška med drugim obtožuje, da se poigrava s kolegi v hrvaški vladi in zavira reševanje odprtih vprašanj. Omenjeno pismo so iz Zagreba že posredovali v Bruselj glavnemu pogajalcu Evropske unije za Slovenijo Jaimeju Garcii Lombarderu.
Društvo proti ratifikaciji SOPS
29. 01. 2001 00.00
Društvo Ljudska pobuda (DLP) se je v današnji izjavi za javnost pridružilo političnim dejavnikom, ki nasprotujejo ratifikaciji sporazuma o maloobmejnem sodelovanju (SOPS) s Hrvaško in ustanovitvi istrske evroregije. Z ratifikacijo SOPS bi po mnenju društva pridobila zlasti Hrvaška, kar dokazuje dejstvo, da je Zagreb sporazum že ratificiral, pomenil pa bi tudi prehitevanje dogodkov. Določitev slovensko-hrvaške meje je po prepričanju društva ne le pogoj za ratifikacijo SOPS, temveč tudi pogoj za rešitev vseh drugih odprtih vprašanj med državama.
Večje zaupanje v hrvaške banke
28. 01. 2001 00.00
Na Hrvaškem se vrača zaupanje v hrvaške banke. Konec novembra so hrvaški varčevalci v bankah imeli 54 milijard hrvaških kun sredstev v kunah in devizah, kar je za 11 milijard kun več kot leto prej. Od tega so znašale devizne vloge kar 46,1 milijarde kun, vloge v hrvaških kunah pa 7,5 milijard kun, je v novembrskem poročilu objavila Hrvaška narodna banka.
Rusija pripravljena vrniti dolg
26. 01. 2001 00.00
Moskovski dopisnik hrvaškega časnika Vjesnik je v današnji izdaji zapisal, da je Rusija pripravljena vrniti dolg državam naslednicam nekdanje Jugoslavije, toda ne v denarju ali energentih (plinu in nafti), kot bi to želele naslednice SFRJ. Ruski predstavniki so tako predlagali, da vrnejo dolg z orožjem, vojaškimi in transportnimi letali ter težkimi gradbenimi stroji. Sovjetski klirinški dolgovi bivši SFRJ skupaj znašajo 1,5 milijarde ameriških dolarjev.
Račan o dobrih odnosih
24. 01. 2001 00.00
Hrvaški premier Ivica Račan je pred hrvaškim saborom danes dejal, da so dobri odnosi s Slovenijo strateški interes Hrvaške. Po njegovih besedah pot hrvaške v Evropsko unijo vodi prek Slovenije.
Piranski zaliv ključ dogovora
23. 01. 2001 00.00
Vsi dogovori s Slovenijo - jedrska elektrarna Krško, varčevalci Ljubljanske banke in Trdinov vrh - čakajo zaradi Piranskega zaliva. Če bi Slovenija, kot predlaga Hrvaška, dobila pravico prehoda - ne pa tudi izhoda - do odprtega morja, s tem ne bi dobila tudi pravice do izkoriščanja naravnega bogastva na tem prehodu, kjer prav tako ne bi mogle pluti tuje vojaške ladje, v današnji izdaji hrvaškega časnika <A href="http://www.vjesnik.hr/html/2001/01/23/Clanak.asp?r=tem&
Znani izvajalci na letošnji Dori
21. 01. 2001 00.00
Hrvaška radiotelevizija je objavila imena glasbenih izvajalcev, ki se bodo 4. marca udeležili prireditve Dora 2001, na kateri bodo izbrali skladbo, ki bo letos zastopala Hrvaško na tekmovanju za pesem Evrovizije.
V Sloveniji sta dve manjšini
21. 01. 2001 00.00
Ko je predsednik hrvaškega sabora Zlatko Tomčić slovenskemu kolegu Borutu Pahorju v četrtek predlagal, da bi Slovenija priznala obstoj Hrvatov z recipročno zakonsko rešitvijo, kot je to lani z uvrstitvijo Slovencev v hrvaški ustavni zakon o manjšinah storil sabor, se je takoj slišal komentar, da to ni mogoče, je v današnji vesti, v kateri piše o obstoju hrvaške manjšine v Sloveniji, zapisal dopisnik hrvaške tiskovne agencije Hina v Ljubljani Luka Fiamengo.
Drnovšek ocenil srečanje z Račanom
21. 01. 2001 00.00
Slovenski premier Janez Drnovšek je na svoji spletnih straneh ocenil petkovo srečanje s hrvaškim kolegom Ivico Račanom. Tudi po zadnjem srečanju ostajajo najzahtevnejša vprašanja še vedno odprta.
Duran Duran v Zagrebu
17. 01. 2001 00.00
Hrvaški ljubitelji pop glasbe si bodo lahko 27. januarja v Domu športov v Zagrebu ogledali nastop britanske skupine Duran Duran s karizmatičnim pevcem Simonom Le Bonom na čelu. Skupina se je na svetovno turnejo podala po izidu najnovejšega albuma Pop Trash. Gre za eno največjih pop-skupin vseh časov, ki bo po britanski in ameriški turneji nastopila tudi na Hrvaškem. Kot predskupina bo nastopila hrvaška zasedba Flare.
Ministrov sin v Šentjakobskem gledališču
17. 01. 2001 00.00
V ljubljanskem Šentjakobskem gledališču bo drevi ob 19.30 premiera komedije Fadila Hadžiča z naslovom Ministrov sin pod režisersko taktirko Grege Tozona. V glavnih vlogah bodo nastopili Tone Bertoncelj, Lili Bačer Kermavner, Mirjam Pirnat, Dejan Sraka, Miha Lampič, Taja Vetrovec, Danijel Šmon in Polona Fabič. To je že tretja premiera Šentjakobskega gledališča v sezoni 2000/2001.
195144ukanović v Zagrebu
16. 01. 2001 00.00
Črnogorski predsednik Milo 195144ukanović se je v Zagrebu na neuradnem srečanju sešel s hrvaškim premierom Ivico Račanom in predsednikom sabora Zlatkom Tomčićem. Kot so potrdili na hrvaški vladi, je Tomčić za črnogorskega sogovornika pripravil neuradno kosilo, ki se ga je udeležil tudi premier Račan. Govorili so o odnosih med Hrvaško in Črno goro ter o aktualnih vprašanjih na območju. 195144ukanović se bo drevi neuradno srečal tudi s hrvaškim predsednikom Stipetom Mesićem.
Carla Del Ponte v Zagrebu
15. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carla Del Ponte je na obisku v Zagrebu. S premierom Ivico Račanom se je pogovarjala o nadaljnjem sodelovanju hrvaške vlade s sodiščem. Del Pontejeva se je srečala tudi s predstavniki združenja družin izginulih hrvaških borcev.
Carla del Ponte v Zagrebu
15. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carla del Ponte je dopoldne prispela v Zagreb, kjer se bo sestala s hrvaškim premierom Ivico Račanom. Sestanek z Račanom in njegovimi sodelavci naj bi se začel okoli poldneva, nato pa se bo del Pontejeva srečala še s predstavniki združenja družin izginulih in ujetih hrvaških borcev. Kot je napovedala hrvaška vlada, se bo tožilka nato znova srečala s predstavniki vlade, pozno popoldne pa naj bi dali izjave za javnost. Ko je bila Carla del Ponte septembra zadnjič na Hrvaškem, sta se Hrvaška in haaško sodišče dosegla napredek v pogovorih o sodelovanju, vendar pa so se odnosi med Zagrebom in Haagom sredi decembra ohladili. Hrvaška vlada je tedaj namreč sprejela trinajst sklepov o sodelovanju s sodiščem. V njih je vlada od sodišča zahtevala, da ne preiskuje legitimnih vojaških akcij, kot sta bila Blisk in Nevihta, temveč, da se v svojih preiskavah osredotoči na posamezne zločine kot tudi zločine, ki jih je nad hrvaškimi civilisti zagrešila JLA. Glavna tožilka je zahteve ocenila kot diktat sodišču.
Drnovšek bo obiskal sosede
15. 01. 2001 00.00
Premier Janez Drnovšek je v izjavi, ki so jo objavili na spletni strani vlade, napovedal, da se namerava v naslednjem mesecu sestati s predsedniki vlad vseh sosednjih držav. Pojasnil je, da bodo srečanja usmerjena v utrjevanje dobrososedskih odnosov in v reševanje odprtih vprašanj, med katerimi jih je največ v odnosih s Hrvaško. Drnovšek meni, da ta vprašanja izhajajo iz preteklosti, iz skupnega življenja v nekdanji SFRJ, medtem ko so tekoči odnosi razmeroma dobri in sta jih državi urejali v številnih dvostranskih sporazumih podpisanih v zadnjih letih. Glede na to, da je sedaj politični položaj v obeh državah stabilen in ob dejstvu, da obe vladi izražata interes za urejanje odprtih vprašanj, se po mnenju Drnovška ponuja resna priložnost, da državi napravita črto nad preteklostjo in se usmerita v evropsko prihodnost.
Turistična pričakovanja Hrvaške
12. 01. 2001 00.00
Hrvaška letos pričakuje 7,5 milijona turistov, 43 milijonov nočitev in okrog štiri milijarde ameriških dolarjev turističnega prihodka. Kot so povedali predstavniki Hrvaškega turističnega združenja na turističnem sejmu v Utrechtu na Nizozemskem, naj bi letošnji osnovni cilj hrvaškega turizma bilo desetodstotno povečanje prihodka in števila turistov v primerjavi z lanskim letom.
Hrvaška vlada o strategiji pogajanj
10. 01. 2001 00.00
Hrvaška vlada naj bi jutri na zaprtem delu svoje redne seje razpravljala o strategiji pogajanj s Slovenijo, poročajo danes hrvaški mediji. To razpravo je sicer že prejšnji teden na zadnji seji vlade napovedal hrvaški zunanji minister Tonino Picula. Hrvaška stran bo slovenski predlagala, da se o vrsti nerešenih vprašanj ne bi pogajali v paketu, pač pa posamič, je za novinarje danes izjavil Picula. Picula je še dejal, da bo Sloveniji predlagal reševanje najprej lažjih in šele potem težjih vprašanj.
Piranski zaliv otežuje reševanje
09. 01. 2001 00.00
Hrvaški zunanji minister Tonino Picula je sinoči opozoril, da so zaradi Piranskega zaliva "izrazito težko rešljiva" odprta vprašanja s Slovenijo. Vprašanje Piranskega zaliva namreč preprečuje napredek pri vseh ostalih, sicer mnogo lažjih vprašanjih, je pred udeleženci dvomesečnega tečaja Diplomatske akademije v Zagrebu dejal hrvaški zunanji minister, ki je govoril o hrvaških dosežkih v minulem in pričakovanjih v letošnjem letu.
Dražba Titove lastnine
05. 01. 2001 00.00
Na Brionih so objavili prispele ponudbe za nakup mercedesa 280C predsednika nekdanje SFRJ Josipa Broza Tita in gliserja Baltik, ki ga je Titu podarilo vodstvo nekdanje Nemške demokratične republike. Upravni svet Nacionalnega parka Brioni je namreč pred mesecem dni objavil prodajo omenjene Titove lastnine.
Picula ne gre v Izolo
05. 01. 2001 00.00
Hrvaški zunanji minister Tonino Picula se ne bo udeležil nedeljskega hrvaško- slovenskega srečanja, ki ga v Izoli pripravlja Društvo istrskega prijateljstva. Kot v današnji izdaji poroča zagrebški dnevnik Vjesnik, sklicujoč se na hrvaško zunanje ministrstvo, bo namesto Picule na srečanje prišel njegov pomočnik Joško Paro. Vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel je včeraj dejal, da je pripravljen priti v Izolo, če bo prišel tudi Picula. Na MZZ so danes povedali, da jih hrvaška stran uradno za zdaj še ni obvestila o tem, ali se bo minister Picula sestanka udeležil ali ne.