Zagreb
Izidi košarkarske Evrolige
02. 11. 2000 00.00
Izidi:
Ovadba proti Nevenki Tuđman
02. 11. 2000 00.00
Zagrebška policija je zaradi vpletenosti v g ospodarski kriminal ovadila Nevenko Tuđman.
Dokazi proti Tudjmanu?
02. 11. 2000 00.00
Po pisanju britanskega časopisa Independent obstajajo dokazi o neposredni vpletenosti pokojnega hrvaškega predsednika Franja Tuđmana v vojne zločine nad Muslimani v bosanski vojni. Independent trdi, da so Tuđmanovi sodelavci po njegovi smrti iz Predsedniških dvorov umaknili kar 85 kilogramov prepisov najbolj občutljivih pogovorov med tedanjimi nosilci oblasti.
Sardelić novi veleposlanik v Ljubljani
01. 11. 2000 00.00
Hrvaški veleposlanik v Ljubljani Ivica Maštruko je bil včeraj s še 34 hrvaškimi veleposlaniki in generalnimi konzuli uradno razrešen s položaja. Maštruka, ki je bil za veleposlanika v Sloveniji imenovan leta 1996, naj bi po poročanju hrvaških časnikov zamenjal Celestin Sardelić. Do prihoda novega hrvaškega veleposlanika v Sloveniji bo hrvaško veleposlaništvo v Ljubljani od danes vodil odpravnik poslov.
Vjesnik o slovensko-hrvaškem vprašanju
28. 10. 2000 00.00
Problem meje v Piranskem zalivu še naprej ostaja najpomembnejši spor med Hrvaško in Slovenijo. Kot poroča današnji Vjesnik, je že nekdanja hrvaška oblast Sloveniji ponudila "širok in neškodljiv" dostop na odprto morje za ladje in letala prek Piranskega zaliva. Slovenija pa že od vsega začetka želi "čisti teritorialni izhod" na odprto morje. Po pisanju časnika takšna zahteva stremi po spremembi že obstoječih meja, medtem ko hrvaški predlog "svobodnega prehoda" sploh ne zadeva določanja mejne črte.
15 milijonov dolarjev za Tuđmanovo letalo
26. 10. 2000 00.00
Hrvaška vlada je na današnji seji odločila, da bo letalo vrste challenger 601 pokojnega predsednika Franje Tuđmana prodala ameriški družbi DDH Aviation za nekaj več kot 15 milijonov ameriških dolarjev. Denar bodo namenili za obnovo Vukovarja. Tuđman je imel dve takšni letali. Drugi challenger 601 uporablja sedanji hrvaški predsednik Stipe Mesić.
Picula o odnosih s Slovenijo
24. 10. 2000 00.00
Odnosi s Slovenijo in reševanje vseh odprtih vprašanj med državama so med prvimi in najpomembnejšimi prednostnimi nalogami hrvaške zunanje politike, je danes, ko je govoril o odnosih med sosedami, izjavil hrvaški zunanji minister Tonino Picula na zasedanju parlamentarnega odbora za zunanjo politiko. Ob tem je poudaril, da imata državi skupne evropske ambicije. V zvezi z odprtimi vprašanji med državama, pa je Picula menil, da se je naprej potrebno lotiti lažjih, nato pa težjih vprašanj. Tako bi po njegovem mnenju bilo potrebno najprej rešiti vprašanje zagrebške podružnice Ljubljanske banke in Jedrske elektrarne Krško, nato pa tudi vprašanje Piranskega zaliva.
Hrvaški selektor Blaževič odstopil
23. 10. 2000 00.00
Selektor hrvaške nogometne reprezentance Miroslav Blaževič je odstopil s položaja. V pogovoru za državni radijo je povedal, da več ne prenese stalnega medijskega pritiska nanj, zato se v veselje mnogim in na svoje zdravje umika s položaja selektorja.
Hrvaška - Slovenija 23:24
21. 10. 2000 00.00
Slovenska ženska rokometna reprezentanca je v uvodnem krogu mednarodnega turnirja Simpa Croatia Cup v Zagrebu premagale Hrvaško s 24:23 (11:9).
Hrvaški znanstveniki o meji na morju
21. 10. 2000 00.00
V Zagrebu je danes potekala konferenca, na kateri so hrvaški znanstveniki predstavili svoja stališča do meje na morju med Hrvaško in Slovenijo. Akademik Vladimir Ibler, član hrvaške ekspertne skupine za določitev meje, je dejal, da sta zahtevi slovenske strani, zapisani v memorandumu iz leta 1993 - da ima Slovenija pravico do popolne suverenosti nad celotnim akvatorijem v Piranskem zalivu, in po dostopu do odprtega morja - popolnoma nesprejemljivi za hrvaško stran.
Deutsche Telekom zavrnjen na Hrvaškem
18. 10. 2000 00.00
Hrvaška komisija za privatizacijo se je odločila, da ne bo dovolila prodaje drugega paketa delnic hrvaškega Telekoma nemškemu Deutsche Telekom, da si slednji ne bi ustvaril monopola. Kot poroča hrvaški dnevnik Jutarnji list, je Deutsche Telekom že pred letom pridobil 35-odstotni delež v hrvaškem Telekomu za 850 milijonov dolarjev. Nemški gigant se je zanimal tudi za odkup preostalih 21 odstotkov, ki so jih v Zagrebu nameravali prodati v drugem krogu privatizacije. Hrvaška komisija za privatizacijo pa tega ne dovoli, saj bi imel s tem nemški gigant monopol nad edinim hrvaškim stacionarnim omrežjem. Omenjeni paket delnic naj bi tako prodali na borzi.
Tuji tisk o volitvah
17. 10. 2000 00.00
El Pais v članku z naslovom Nekdanji slovenski premier zmagal na volitvah piše, da je na nedeljskih volitvah močno zmagala LDS, kar ji bo omogočilo sestavo stabilne vlade. Časnik navaja izjavo Janeza Drnovška, da bo Slovenija po volitvah dobila močno vlado, ki bo lahko izpeljala reforme, potrebne za vstop v EU. El Pais tudi piše, da je Slovenija najbolj napredna od nekdanjih jugoslovanskih republik in je brez političnih in etničnih problemov. Njena prednostna cilja sta vstop v EU in NATO, med glavnimi nalogami pa je privatizacija nekaterih državnih monopolistov. La Vanguardia piše, da je na volitvah zmagala LDS nekdanjega predsednika Jugoslavije in bivšega slovenskega premiera Janeza Drnovška. Ta je kot prednostno nalogo nove vlade izpostavil vstop v EU, ki v nadaljevanju članka opisuje politična dogajanja v Sloveniji po prejšnjih volitvah leta 1996.
Sojenje Miroslavu Kutleju
17. 10. 2000 00.00
Na zagrebškem občinskem sodišču se je po dveh tednih prekinitve začelo sojenje proti znanemu hrvaškemu medijskemu mogotcu Miroslavu Kutleju in še 12 osebam, ki so obtoženi, da so največjo založniško hišo Tisak oškodovali za 12 milijonov mark. Obtoženi so odgovornost za dejanja zanikali.
Hrvaška zadovoljna z zmago LDS
16. 10. 2000 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić in hrvaško zunanje ministrstvo sta danes izrazila zadovoljstvo ob zmagi LDS na parlamentarnih volitvah v Sloveniji. Mesićeva tiskovna predstavnica je dejala, da je predsednik Mesić zadovoljen ob demokratični izvedbi volitev v Sloveniji in čestita tistim, ki so jih izbrali slovenski državljani.
Resnični "petek trinajsti"
16. 10. 2000 00.00
Petek trinajsti je bil nesrečen dan za P.D. s hrvaškega otoka Brač, so poročali lokalni časopisi. Revežu, ki je bil že sicer pozen za trajekt za Split, je najprej na avtomobilu počila guma in je trajekt ujel v zadnjem hipu. Potem ko je v Splitu opravil posle in se mu je že zelo mudilo domov, je na hitro pojedel pico, v kateri je našel ogromno muho. Ker je bila pica očitno tudi zastrupljena, je nato še bruhal. Ko mu je le uspelo priti v pristanišče, je na avtu zagledal kazen za napačno parkiranje, med kupovanjem vozovnice za trajekt pa je ugotovil, da je izgubil denarnico.
Sabor sprejel resolucijo o domovinski vojni
14. 10. 2000 00.00
Po dveh dnevih razprav je hrvaški parlament pozno sinoči sprejel resolucijo o domovinski vojni. Ta med drugim pravi, da je Hrvaška v letih od 1991 do 1995 zakonito branila svoje ozemlje pred napadi Srbije, Črne gore in jugoslovanske vojske, ter ni vodila osvajalne vojne. Deklaracija izključuje kolektivno krivdo, hrvaško sodstvo pa je kljub temu dolžno raziskati primere posameznih vojnih zločinov. Za deklaracije je glasovalo 88 hrvaških poslancev, proti pa štirje.
Hrvaška o volitvah v Sloveniji
13. 10. 2000 00.00
Hrvaška tiskovna agencija Hina je danes obširneje poročala o nedeljskih parlamentarnih volitvah v Sloveniji. LDS nekdanjega premiera Janeza Drnovška je, kot piše Hina, največji favorit na nedeljskih parlamentarnih volitvah, na katerih bo 1,5 milijona volilcev izbralo 90 poslancev v državni zbor.
Nova oblast podpira ugotovitve Badinterjeve komisije
12. 10. 2000 00.00
Nova jugoslovanska oblast in zvezni predsednik Vojislav Koštunica v celoti priznavata ugotovitve Badinterjeve arbitražne komisije in menita, da imajo vse države, nastale na območju nekdanje SFRJ, enake nasledstvene pravice, sta danes v Zagrebu zagotovila predstavnika Demokratske opozicije Srbije (DOS), predsednik Socialdemokratske unije Žarko Korać in podpredsednik Nove demokracije Svetozar Krstić.
Hrvaška vlada sprejela dokument o sodelovanju z ZRJ
12. 10. 2000 00.00
Hrvaška vlada je na današnji seji sprejela dokument o sodelovanju z ZRJ, v katerem poudarja, da bo popolna normalizacija odnosov z ZRJ mogoča le ob razvoju demokratičnih procesov v tej državi. Vlada v Zagrebu v dokumentu tudi podpira zmago opozicijskega kandidata Vojislava Koštunice na predsedniških volitvah v ZRJ, saj po njenih ocenah pelje k utrditvi in stabilizaciji političnih razmer v regiji in ZRJ po 13-letni diktaturi Slobodana Miloševiča. V zvezi s politiko Evropske unije do držav, vključenih v proces stabilizacije in pridruževanja, hrvaška vlada opozarja na nujnost enakega ocenjevanja dosežkov vsake od držav, pa tudi na doslednost izvedbe politike, ki jo je EU striktno izvajala od aprila leta 1997. Ta politika med drugim vključuje zaščito človekovih pravic in pravic manjšin, spoštovanje resolucij Varnostnega sveta ZN in mirovnih procesov v regiji, spodbujanje vrnitve beguncev in izgnancev ter sodelovanje z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, je še navedeno v dokumentu hrvaške vlade. Hrvaška vlada tudi poudarja, da je zanjo nesprejemljivo, da Slobodan Milošević na kakršenkoli način še naprej deluje na jugoslovanskem političnem prizorišču. Po mnenju Hrvaške morajo namreč Milošević in druge osebe, osumljene ali obsojene zaradi vojnih zločinov, storjenih na Hrvaškem, v BiH in na Kosovu, in se nahajajo na ozemlju ZRJ, odgovarjati za zločine oziroma morajo biti izročene haaškemu sodišču. Hrvaška vlada tudi ocenjuje, da imajo vse države naslednice nekdanje SFRJ pravico do nasledstva. Hrvaško vodstvo v dokumentu poudarja tudi pomembnost odnosov do BiH, pri čemer poziva ZRJ, da kot podpisnica daytonskega sporazuma prispeva k njegovi izvedbi in podpre napore, da BiH kot samostojna in celovita država zagotovi stabilnost ter politični, gospodarski in socialni napredek.
Mesić pozdravil napoved Koštunice, da bo ZRJ zaprosila za članstvo v ZN
12. 10. 2000 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić je na današnji novinarski konferenci pozdravil napoved jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunice, da bo ZRJ zaprosila za članstvo v Združenih narodih, tako kot so to storile ostale države naslednice nekdanje SFRJ. "Po našem mnenju je zelo dobro, da bo ZRJ zaprosila za sprejetje v ZN, saj bo to olajšalo tudi reševanje vprašanja nasledstva. Prav tako nas veselijo izjave Koštunice, da ZRJ ne bo vztrajala pri kontinuiteti SFRJ, ampak da imajo vse države nekdanje Jugoslavije enake pravice pri sukcesiji," je dejal Mesić. Na vprašanje, ali bo Hrvaška vztrajala, da mora ZRJ prehoditi isto pot in izpolniti iste pogoje za vstop v mednarodne organizacije, kot jih je morala Hrvaška, je Mesić odgovoril, da je popolnoma vsem jasno, da mora ZRJ izpolniti vse, kar zahteva mednarodna skupnost. "Novim oblastem v Beogradu je treba dati čas, da oblikujejo vlado in vzpostavijo vse institucije. Zatem morajo biti izpolnjeni vsi pogoji. V prvi vrsti sta to sodelovanje s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji in spoštovanje človekovih pravic. Srbija ne more računati na pomoč mednarodne skupnosti, če ne izroči Slobodana Miloševića in ostalih, ki jih išče haaško sodišče," je poudaril Mesić.
Peterle in Korač za čimprejšnjo ureditev odnosov med Slovenijo in ZRJ
12. 10. 2000 00.00
Zunanji minister Lojze Peterle se je danes na Mokricah srečal s predstavnikom Demokratične opozicije Srbije (DOS) in predsednikom Socialdemokratske unije Žarkom Koračem, ki skupaj s podpredsednikom Nove demokracije Svetozarjem Krstićem včeraj prispel na obisk v Zagreb. Minister Peterle je Koraču čestital za zmago demokratične opozicije na nedavnih volitvah v ZRJ. Korač pa je izčrpno orisal sedanje politične razmere v ZRJ in izrazil pričakovanje, da bo nova jugoslovanska vlada oblikovana v sedmih do desetih dneh. Sogovornika sta tudi ugotovila velik interes tako Slovenije kot ZRJ za čimprejšnjo normalizacijo odnosov med državama in vzpostavitev diplomatskih odnosov, je v pogovoru za STA dejal minister Peterle. Po besedah ministra Peterleta sta s sogovornikom tudi ugotovila, da med Slovenijo in ZRJ ni resnih odprtih vprašanj ter da sta državi v preteklosti sodelovali in gojili prijateljske odnose. Glede vprašanja nasledstva nekdanje SFRJ kot "posebnem vprašanju" pa je Korač po besedah ministra Peterleta izrazil stališča, ki so v skladu s tem, kar je že večkrat povedal novi predsednik ZRJ Vojislav Koštunica, in sicer, da ZRJ ne bo vztrajala na konceptu kontinuitete, temveč se bo zavzemala za enakopraven dogovor glede tega vprašanja med vsemi naslednicami nekdanje SFRJ. Tudi za rešitev tega vprašanja je treba počakati na oblikovanje nove jugoslovanske vlade, je poudaril Peterle. Peterle in Korač sta se zavzela tudi za pripravo temeljev za močnejše gospodarsko sodelovanje med državama. Po besedah Peterleta blagovna menjava že sedaj obsega približno 120 milijonov dolarjev. Sogovornika sta izrazila željo obeh držav za razvoj sodelovanja tudi na drugih področij, še zlasti v kulturi ter znanosti in tehniki. Minister Peterle je predstavniku DOS izročil tudi kopije predlogov družbe Adria Airways o čimprejšnji vzpostavitvi letalskih linij med Ljubljano ter Beogradom in Podgorico. Glede jutrišnjega obiska posebnega odposlanca slovenskega premiera Andreja Bajuka, državnega sekretarja na zunanjem ministrstvu Mitje Drobniča v Beogradu, je minister Peterle dejal, da gre za zelo pomemben obisk. Po ministrovih besedah bo jutri obenem potekal usklajevalni sestanek treh kabinetov v Ljubljani, in sicer predsednika države, predsednika vlade in zunanjega ministra. Državni sekretar Drobnič se bo jutri v Beogradu srečal z novim jugoslovanskim predsednikom Koštunico, pa tudi predstavniki tamkajšnjih strank in gospodarstveniki. Med glavnimi temami pogovorov bo vzpostavitev diplomatskih odnosov med Slovenijo in ZRJ ter vprašanje nasledstva nekdanje SFRJ. Z demokratičnimi spremembami v ZRJ se namreč odpirajo tudi možnosti za vzpostavitev diplomatskih odnosov med državama, ki zaradi nesoglasij o nasledstvu v desetih letih po osamosvojitvi Slovenije niso zaživeli.
Marinček na obisku pri hrvaškem kolegu
11. 10. 2000 00.00
Danes se je minister za znanost in tehnologijo dr. Lojze Marinček z delegacijo mudil na uradnem obisku v Zagrebu, kamor ga je marca letos povabil hrvaški minister za znanost dr. Hrvoje Kraljević.
Pahor se je sestal z Račanom
10. 10. 2000 00.00
Predsednik Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) Borut Pahor se je danes sestal s hrvaškim premierom in predsednikom Socialdemokratske stranke (SDP) Ivico Račanom.
Beograd naj izroči vojne zločince
10. 10. 2000 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić si želi, da bi novi jugoslovanski voditelji izročili vojne zločince iz vrst režima Slobodana Miloševića. "ZRJ ne more pobegniti pred odgovornostjo za zločine, ki so jih zagrešili pripadniki jugoslovanske vojske, srbskih paravojaških skupin oziroma nekateri njeni državljani," je v sporočilu za javnost opozoril Mesić.
Schüssel o odnosih s Slovenijo
08. 10. 2000 00.00
Avstrijski kancler Wolfgang Schüssel je v pogovoru za nedeljsko izdajo hrvaškega dnevnika Novi list med drugim zatrdil, da so slovensko-avstrijski odnosi dobri ter da je treba vprašanje avnojskih sklepov reševati z dialogom. Po njegovih besedah rešitev odprtih vprašanj med državama ne bo odvisna od izida bližnjih parlamentarnih volitev v Sloveniji.
Turistična sezona na hrvaškem presegla pričakovanja
08. 10. 2000 00.00
Na območju sedmih hrvaških jadranskih županij in Zagreba so v prvih devetih mesecih letos zabeležili približno 37,8 milijona turističnih nočitev. To je za 44 odstotkov več kot v istem obdobju lani in za 19 odstotkov več kot leta 1998, ki je bilo doslej najbolj uspešno. Ti podatki potrjujejo dejstvo, da je letošnja turistična sezona, katere dobiček ocenjujejo na približno 3,5 milijarde dolarjev, presegla vsa pričakovanja, piše hrvaška tiskovna agencija Hina.
20 let zapora za Dinka Šakiča
08. 10. 2000 00.00
Hrvaško vrhovno sodišče je danes potrdilo odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je nekdanjega poveljnika ustaškega taborišča Jasenovac Dinka Šakiča obsodilo na 20 let zaporne kazni zaradi vojnih zločinov proti civilnemu prebivalstvu. Šakičev odvetnik Branko Šerič je povedal, da je vrhovno sodišče zavrnilo pritožbo Dinka Šakiča in potrdilo razsodbo županijskega sodišča v Zagrebu.
Arheologi odkrili svetišče Ilirov
07. 10. 2000 00.00
Arheologi so v neki jami na hrvaškem polotoku Pelješac odkrili že skoraj 2000 let nedotaknjeno svetišče Ilirov. "Svetišče je povsem ohranjeno. Našli smo tudi več kot sto kilogramov keramičnih predmetov," je za hrvaške medije povedal eden od arheologov. Med najdenimi predmeti so tudi amfore in krožniki, na katerih so upodobljeni človeški liki. Pri odkritju so sodelovali tudi britanski in kanadski strokovnjaki. Iliri so bili etnična skupina, ki so se sredi 2. tisočletja pr. n. št. naselili na zahodnem delu Balkanskega polotoka in ob Jadranski obali. Ilire so si podredili Rimljani, kasneje pa so se na njihovo ozemlje naselili Slovani. Po mnenju enega od hrvaških arheologov je kultna jama nastala verjetno že pred kakimi 8000 leti, bila pa naj bi neke vrste svetišče rodovitnosti. Jama leži 370 metrov nad morsko gladino.
Nezaupnica Račanu?
05. 10. 2000 00.00
Predstavniški dom hrvaškega sabora je danes na dnevni red prvega jesenskega zasedanja uvrstil tudi predlog opozicijske Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ) o nezaupnici hrvaškemu premieru Ivici Račanu in notranjemu ministru Šimetu Lučinu.
Kancler Schüssel jutri v Zagrebu
05. 10. 2000 00.00
Avstrijski kancler Wolfgang Schüssel bo jutri odpotoval na enodnevni uradni obisk v Zagreb, kjer naj bi se sestal s hrvaškim premierom Ivicom Račanom in predsednikom Stipetom Mesićem. Avstrija je po nedavnem obisku hrvaškega zunanjega ministra Tonina Picule na Dunaju izrazila pripravljenost, da pomaga Hrvaški pri procesu stabilizacije in pridruževanja Evropski uniji.