Zalog
Reagan praznuje 90 let
06. 02. 2001 00.00
Eden najbolj priljubljenih ameriških predsednikov Ronald Reagan danes praznuje 90. rojstni dan. Rodil se je 6. februarja leta 1911 v kraju Tampico v zvezni državi Illinois. Nosilec ameriške konservativne revolucije v 80. letih je bil v mladosti demokrat, kasneje pa si je premislil in postal član republikanske stranke ter bil na njeni listi dvakrat izvoljen za guvernerja Kalifornije in dvakrat za predsednika ZDA. Reagan je bil demokrat do leta 1962, ko je prestopil k republikancem, čeprav ga je v mladosti za politiko navdušil Franklin Delano Roosevelt, ki ga demokrati štejejo za največjega predsednika po Georgu Washingtonu. Kljub dejstvu, da je strankarske barve zamenjal šele leta 1962, je pred tem za predsednika ZDA dvakrat podprl republikanca Dwighta Eisenhowerja (1952,1956). Kot predsednik Združenja filmskih igralcev od leta 1947-1952 se je prostovoljno pridružil protikomunistični gonji in pred kongresnim odborom za protiameriške aktivnosti pričal proti kolegom iz Hollywooda. Reaganova politična kariera je sledila igralski, med katero je nastopil v več kot 50 filmih. Med drugo svetovno vojno je snemal propagandne filme za ameriško vojsko, po vojni pa nadaljeval z igralsko kariero.
Odstopila ruski minister za energetiko in guverner
05. 02. 2001 00.00
Ruski minister za energetiko Aleksander Gavrin je danes prevzel odgovornost za trenutno hudo energetiko krizo na ruskem daljnem vzhodu in ponudil svoj odstop, je na začetku seje ruske vlade o posledicah energetske krize povedal ruski predsednik Vladimir Putin. Odstop je ponudil tudi guverner prizadete pokrajine Primorje Jevgenij Nazdrajenko. Putin je odstop Gavrina in Nazdrajenka že sprejel, je poročala ruska tiskovna agencija Itar-Tass.
General Motors začasno zapira osem obratov
05. 01. 2001 00.00
Največji avtomobilski proizvajalec na svetu General Motors (GM) bo 8. januarja zaradi prevelikih zalog neprodanih vozil začasno zaustavil delovanje osmih svojih obratov v ZDA in Kanadi, v katerih dela 21.000 delavcev. Decembra so pri GM namreč imeli 1,3 milijona neprodanih vozil, zabeležili pa so 18-odstotno zmanjšanje prodaje. Pri takem trendu prodaje bi omenjena zaloga zadoščala za kar 98 dni.
Ford za zmanjšanje proizvodnje
22. 12. 2000 00.00
Ameriški proizvajalec avtomobilov Ford namerava v prvem četrtletju prihodnjega leta precej zmanjšati proizvodnjo v svojih tovarnah v Severni Ameriki. Drugi največji proizvajalec avtomobilov na svetu se je tako odločil zaradi precejšnjega zmanjšanja povpraševanja v ZDA ter visokih zalog novih avtomobilov. Ford namerava v prvih treh mesecih leta 2001 v severnoameriških tovarnah izdelati le še 1,05 milijona avtomobilov, kar je 107.000 oz. devet odstotkov manj od prvotno načrtovanega in za 17 odstotkov manj kot v letošnjem prvem četrtletju.
Zastrupljen riž na Kitajskem
11. 12. 2000 00.00
Oblasti v osrednji Kitajski so odkrile 46 ton zastrupljenega riža. Kmetje, ki so ga prodali predelovalnici, so rižu primešali strupeno industrijsko olje, da bi bil riž težji in bi dosegel višjo odkupno ceno. Kitajska vlada je zato že odredila pregled zalog riža po vsej državi.
Playstationov primanjkuje
01. 12. 2000 00.00
Težave z dobavo Sonyeve igralne konzole Playstation 2 se nadaljujejo. Po časovnem zamiku pri začetku prodaje tako na ameriškem kot evropskem tržišču in prepolovitvi prvotno najavljenih kvot z milijona na petsto tisoč za vsako tržišče so pri Sonyju obljubili dodatnih 100.000 konzol na teden za vsako od obeh tržišč. Toda tudi teh obljub podjetje (vsaj do sedaj) ni moglo izpolniti, saj je bilo od začetka prodaje na ameriškem tržišču pred več kot štirimi tedni dodatno dobavljenih le 200.000 novih konzol, kar je dvakrat manj od obljubljene količine.
Premogovnik zmanjšal izgubo
23. 11. 2000 00.00
Velenjski Premogovnik je v prvih devetih mesecih letos s prodajo 27,7 milijona giga joulov premoga pridobil 15,6 milijarde tolarjev celotnega prihodka, 2,2 milijarde tolarjev pa od prodaje izdelkov in storitev. Skupno so tako ustvarili 18,1 milijarde tolarjev celotnega prihodka, odhodki pa so dosegli 19,2 milijarde tolarjev. Konec septembra so izkazali 540 milijonov tolarjev izgube, še ob polletju pa je ta znašala 745 milijonov tolarjev.
Zaradi požara brez dela 40 delavcev
14. 11. 2000 00.00
V podjetju Mont Kozje, ki se ukvarja s proizvodnjo konfekcije, je zaradi požara - zagorelo je v četrtek 9. novembra - trenutno brez dela 40 delavcev. Po besedah direktorice Mont Milene Grobelšek, jim je požar povzročil gmotno škodo v višini približno 30 milijonov tolarjev, od tega je 20 milijonov tolarjev ocenjena vrednost zalog podjetja, ki jih je ogenj popolnoma uničil. V požaru, ki je nastal zaradi napake v kaloriferju so zgorele tudi dve pisarni z računalniško opremo, zaradi dima pa je onesnaženo tudi drugo nadstropje upravne stavbe. V podjetju Mont, ki je preteklo poslovno leto zaključil s približno 100 milijonov tolarjev (negativni trend poslovanja se nadaljuje tudi letos) upajo, da bodo brezposelni delavci čez teden dni znova prišli na svoja delovna mesta.
Obisk inšpekcije OPCW
06. 11. 2000 00.00
Na štiridnevni obisk v Slovenijo je prispela mednarodna inšpekcija Organizacije za prepoved kemičnega orožja (OPCW). Namen njenega obiska je preveriti kako pri nas spoštujemo s Konvencijo o prepovedi razvoja, proizvodnje, kopičenja zalog in uporabe kemičnega orožja ter o njegovem uničenju dopuščene aktivnosti v miroljubne namene povezane s kemikalijami iz Priloge o kemikalijah. Mednarodne inšpektorje bodo sprejeli predstavniki organov pristojnih za izvajanje konvencije v Republiki Sloveniji, to so Ministrstvo za zdravstvo - Urad za kemikalije RS, Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, Ministrstvo za notranje zadeve in Ministrstvo za obrambo. Med njimi bo tudi direktorica Urada za kemikalije dr. Marta Ciraj, kot vodja vladne medresorske skupine za izvajanje konvencije ter stalna predstavnica Republike Slovenije pri Organizaciji za prepoved kemičnega orožja.
Putin pri EU
30. 10. 2000 00.00
V Parizu se bosta danes na vrhunskem zasedanju sestali Evropska unija in Rusija.
Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.
Poziv OPEC-a k črpanja nafte
22. 10. 2000 00.00
Ameriški minister za energetiko Bill Richardson je v venezuelski prestolnici Caracas med pogovorom z venezuelskim kolegom Alijem Rodriguezom izrazil željo, da bi članice Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC) povečale količino načrpane nafte. Richardson je predsedujočega organizaciji OPEC pozval, naj organizacija resno preuči možnosti za hitrejše povišanje količin načrpane nafte za zapolnitev sproščenih zalog.
Porast zalog trgovskega blaga
16. 10. 2000 00.00
Poslovne tendence v trgovini na drobno so se septembra v primerjavi z mesecem prej poslabšale. Najpomembnejši vzrok je bil porast zalog trgovskega blaga, deloma pa je k temu prispevalo tudi poslabšanje sedanjega poslovnega položaja. Kot ugotavljajo na državnem statističnem uradu, pa so pričakovanja za prihodnje mesece ugodna, izjemi sta le pričakovano zaposlovanje in pričakovana skupna nabava.
Unicef za otroke v Sloveniji
01. 10. 2000 00.00
Slovenski odbor za Unicef je zaradi uspešnega dela od Unicefa ponovno dobil dovoljenje, da del neprodanih zalog barvank, sestavljank, pisemskih kompletov in spominskih knjig v skupni vrednosti treh milijonov tolarjev podari otrokom v Sloveniji. Unicefovih izdelkov so se razveselili otroci v Pediatrični kliniki v Ljubljani, Centru Dolfke Boštjančič, Bolnišnični šoli v Slovenj Gradcu, VIZ Veržeju, Splošni bolnišnici Stara gora, Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku, Vrtcu Ljubljana Center in v enajstih osnovnih šolah, ki so se najbolj dejavno vključile v program Unicefovih delavnic, so sporočili iz Slovenskega odbora za Unicef.
Nova verzija rešitve za e-trgovanje
30. 09. 2000 00.00
Na slovensko tržišče je prišla nova verzija programskega paketa za elektronsko trgovanje SiShop 2000. Rešitev SiShop je sicer na slovenskem trgu prisotna že od leta 1997 in je plod znanja slovenskih računalničarjev iz Skupine Hermes Plus in podjetja Abraxas. SiShop 2000 podpira vse faze projektov, od oblikovanja, razvoja, trgovanja, avtorizacije plačilnih kartic in procesiranja plačil do gostovanja trgovin v obliki samostojnih trgovin ali virtualnih trgovskih centrov ter analitičnih zalednih funkcij za spremljanje poslovanja. Vključuje WAP podporo za trgovanje, podporo za poslovanje s partnerji, vmesnik za plačevanje preko Transact ali ePay sistemov, možnost uporabe transakcijskega strežnika, centralizirano administracijo in delo z objekti ter sodobnimi metodami trženja vključno z upravljanjem odnosov s kupci eCRM (Electronic Customer Relationship Management). Podpira pa tudi vse varnostne mehanizme z enkripcijo za poslovanje s fizičnimi ali pravnimi osebami. Zaradi spreminjanja cen,
Slovenski Unicef bo del zalog podaril otrokom
28. 09. 2000 00.00
Slovenski odbor Unicef je zaradi uspešnega dela dobil od krovne organizacije dovoljenje, da del neprodanih zalog podari otrokom. Barvanke, sestavljanke ter pisemske in spominske komplete v vrednosti 2,5 milijona tolarjev bodo razdelili nekaterim ustanovam za bolne otroke ali otroke s posebnimi potrebami in 11 osnovnim šolam, ki so se najbolj dejavno vključile v program Unicefovih delavnic, so povedali predstavniki nacionalne organizacije ob predaji dela omenjenih izdelkov ljubljanski Pediatrični kliniki.
Cene nafte še vedno naraščajo
12. 09. 2000 00.00
Svetovne cene nafte so kljub dogovoru držav članic OPEC o zvišanju proizvodnje ponovno poskočile. V torek dopoldne se je v Londonu vrednost soda nafte vrste brent zvišala za 61 centov na 34,23 dolarja, kar je le nekoliko manj od rekordne vrednosti iz leta 1991. Na borzi v New Yorku pa je cena nafte dosegla 35,83 dolarja za sod, kar je le za cent manj od najvišje ravni v zadnjih 10 letih, in sicer iz časa Zalivske vojne.
Velenjski Premogovnik z izgubo
07. 09. 2000 00.00
Premogovnik Velenje je v prvih šestih mesecih letos ustvaril za 12,3 milijarde tolarjev prihodkov, od tega so 86 odstotkov prihodkov ustvarili s prodajo premoga v največji slovenski energetski objekt, Termoelektrarno Šoštanj. Kljub temu pa je premogovnik prvo polletje sklenil z izgubo v višini 745 milijonov tolarjev. Predsednik uprave Premogovnika Velenje Franc Žerdin pojasnjuje, da bi Premogovnik letos lahko posloval pozitivno, če ne bi bila cena premoga za proizvodnjo električne energije še vedno zamrznjena in če bi lahko tečaj nemške marke obračunavali vsaj po tekočem tečaju.
Prve ocene škode požara
06. 09. 2000 00.00
Požar v velenjskem Gorenju je ena največjih katastrof tamkajšnjega gospodarstva. Podjetje, ki več kot 90 odstotkov svoje proizvodnje izvozi v tujino in se mu je zadnje čase obrnilo na bolje je od včeraj na tleh. Pogorel je eden največjih in najpomembnejših obratov, na katerem sloni celotna Gorenjeva proizvodnja. Gmotne škode, ki je v požaru nastala, danes še ni mogoče natančno oceniti, po prvih podatkih naj bi znašala nekaj milijard tolarjev. Do tal je pogorel proizvodni obrat za galvanizacijo, k sreči pa so gasilci požar uspeli pravočasno zajeziti, tako da povsem nova tovarna HZA, ki je neposredni bližini ni bila poškodovana. Poleg škode, ki je nastala s požarom pa bo precej škode tudi zaradi zaustavitve proizvodnje v velenjskem Gorenju, kjer sicer dnevno proizvedejo več kot 6000 gospodinjskih aparatov. Proizvodnja kljub temu ne bo stala. Zalog naj bi bilo še za nekaj dni, medtem pa vodstvo podjetja že mrzlično išče nove kooperante doma in v tujini, pri katerih bi lahko galvanizirali dele za gospodinjske aparate. Zaenkrat je brez dela vsaj za nekaj mesecev ostalo več kot 300 ljudi, medtem ko usoda skoraj 5000 drugih delavcev zaradi morebitnega pomanjkanja sestavnih delov, če vedno visi na nitki. Na pomoč bo najverjetneje priskočila tudi država. Pogoreli obrat je danes zgodaj zjutraj obiskal tudi minister za gospodarske zadeve Jože Zagožen in zatrdil, da država Gorenju bo pomagala. Dodatna nevarnost 
Opec napoveduje višjo proizvodnjo nafte
02. 09. 2000 00.00
Opec je napovedal, da bo povišal proizvodnjo nafte, če bodo cene za sodček surove nafte presegle 28 dolarjev. To naj bi se po napovedih zgodilo do 10. septembra, ko se bodo na Dunaju sestali ministri Opeca, je dejal uradni predstavnik Opeca. Vse dokler bomo imeli dovolj kapacitet, bomo na trg dajali več nafte in ne bomo dovolili, da bi cene drastično poskočile, je novinarju nemškega Der Spiegela dejal generalni sekretar Opeca Rilwanu Lukman. Ocenjuje, da bi bila cena nafte za sod okrog 25 dolarjev pravšnja.
Slovenski vinski trg se je stabiliziral
28. 08. 2000 00.00
Slovenski vinski trg se je v zadnjem letu stabiliziral, ugotavljajo v
Usoda Kurska odvisna od pomoči tujine
16. 08. 2000 00.00
V ruski jedrski podmornici Kursk, ki je v nedeljo potonila v Barentsovem morju na severozahodu Rusije, je po najnovejših podatkih še vedno ujetih vseh 118 članov posadke, zato se njihovo reševanje intenzivno nadaljuje, danes pa je Rusija tudi uradno sprejela vsakršno pomoč tujine. Plovilo je že v soboto imelo tehnične težave, v nedeljo pa je potonilo na dno morja, kjer leži približno 108 metrov globoko na boku pod kotom 60 stopinj, so sporočili iz norveškega ministrstva za zunanje zadeve. Vzrok nesreče še ni znan. Strokovnjaki domnevajo, da je ob izstrelitvi torpeda eksplozija poškodovala kljun, po drugi možni razlagi pa naj bi Kursk trčila v neko drugo plovilo. V času nesreče jedrske podmornice je bila v Barentsovem morju ameriška ladja za elektronski nadzor, ki je spremljala ruske pomorske vojaške vaje, so sporočili iz ameriškega obrambnega ministrstva, vendar je Pentagon zanikal, da bi bila v nesrečo vpletena kaka ameriška ladja.
Nadaljevanje reševalne akcije
15. 08. 2000 00.00
V Barentsovem morju se nadaljuje reševanje 116-članske posadke ruske jedrske podmornice Kursk, ki je potonila v nedeljo in leži približno sto metrov pod morjem. Reševalno akcijo, v kateri sodeluje deset ladij in podmornice, otežujeta slabo vreme in močan veter. Reševalci skušajo na podmornico pritrditi poseben zvon, ki bi podmornici omogočil oskrbo s kisikom in vodo. Doslej še ni podatkov o mrtvih ali ranjenih članih posadke podmornice, čeprav se po poročanju televizijske postaje NTW razmere na podmornici poslabšujejo, saj zmanjkuje zalog kisika in vode. Posadka z reševalnimi ladjami na površju ohranja zvočni stik. Vzrok nesreče še vedno ni znan, po mnenju generalštaba ruske vojske pa obstaja precejšnja verjetnost, da je podmornica trčila v kako tujo ladjo, saj so na njej vidni znaki hudega trčenja. Pomoč pri reševanju potopljene ruske podmornice je ponudila Norveška, po poročanju televizijske postaje CNN pa tudi ZDA.
Železniška povezava iz EU in Slovenije
27. 05. 2000 13.19
Intereuropa je minuli četrtek vzpostavila nove možnosti za prevoz po železnici in organizira prevoz blaga z direktnimi vlaki na relacijah Ljubljana-Hrvaška-ZRJ-Bolgarija-Turčija, Grčija-Bližnji Vzhod, Ljubljana-Hrvaška-ZRJ-Makedonija-Grčija, Ljubljana-Hrvaška-ZRJ-Romunija-Moldavija in Ljubljana-Hrvaška-Šid.
Izjava kustosa Jurija Krpana
23. 05. 2000 13.38
Živimo v državi brez politike. Kljub temu imamo politike (!?). Kaj počnejo? Histerizirajo, seveda! Kot kmetje brez zemlje in mornarji brez morja bluzi njihova želja, ki ni osredinjena okoli vztrajanja na ustvarjanju dobrin, temveč v iskanju razlogov, zakaj tega ne počnejo, so vsi tisti, ki dobro vedo kaj ustvariti - njihovi neposredni sovragi. Živimo v državi brez vizij in med temi manjka tudi vizija kulturnega razvoja, manjka kulturna politika, ki bi, kakršna koli bi že bila, naredila razmerja med ustvarjalci na področju umetnosti in kulture transparentna.
Države v razvoju plačujejo višje cene
25. 04. 2000 08.02
Države v razvoju zaradi majhne ponudbe in podkupovanja plačujejo za osnovna zdravila 250 odstotkov tržne cene, je sporočila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Poleg tega države tretjega sveta pogosto ostanejo brez zalog nujnih zdravil, zato je WHO izdala navodila za nakup zdravil za države v razvoju. Seveda lahko primanjkovanje zdravil, posebej v zelo revnih državah, pripelje do velikih težav.
Nova nahajališča nafte
26. 03. 2000 13.06
Ruska naftna družba Lukoil je sporočila, da je v severnem, ruskem delu Kaspijskega morja odkrila nov naftni vrelec, in obenem potrdila, da je na tem območju še več nahajališč surove nafte.
Se bo bencin občutno podražil?
15. 03. 2000 21.10
Slovenci so se dobesedno zgrozili ob napovedih, da bi cena bencina lahko skočila do 150 tolarjev za liter. Bojazni so se zdele upravičene, saj vlada napoveduje vezavo domače cene bencina na svetovno ceno nafte. Z realnostjo je danes Slovenijo seznanil za cene odgovorni minister Senjur.
Za rekorden primanjkljaj ni opravičila
20. 02. 2000 09.54
Konec leta je bila trendna rast izvoza in uvoza ugodna, medletne primerjave pa kvari krepitev dolarja, ugotavlja Ekonomski inštitut Pravne fakultete v januarski številki Gospodarskih gibanj. Vendar pa to ni vzrok za rekorden blagovni primanjkljaj, ki je lani s 1409 milijoni tolarjev presegel pričakovanja največjih pesimistov. Inštutut je ocenil tudi že obseg blagovne mnejave v januarju, ko naj bi Slovenija izvozila za 635 milijonov dolarjev, uvozila pa za 707 milijonov dolarjev blaga. To pomeni, da se je januarja izvoz v primerjavi z januarjem lani zmanjšal za sedem odstotkov, uvoz pa za 0,7 odstotka. Primanjkljaj v letošnjem prvem mesec naj bi tako znašal 72 milijonov dolarjev, kar je skoraj 1,5-krat več kot januarja lani.
Annan imenoval Blixa za vodjo UNMOVIC
28. 01. 2000 08.47
Generalni sekretar OZN Kofi Annan je v četrtek iz Moskve imenoval Šveda Hansa Blixa na položaj izvršnega direktorja Komisije ZN za opazovanje, verifikacijo in inšpekcije v Iraku (UNMOVIC), potem ko je od Varnostnega sveta dobil trdna zagotovila, da je kandidat sprejemljiv za vse članice. Njegovo imenovanje na položaj vodje komisije za iskanje in uničevanje iraškega biološkega in kemičnega orožja ni izzvalo odobravanja v Iraku.