Zemlje
Znan datum iztirjenja Mira
19. 03. 2001 00.00
Delovna skupina strokovnjakov je na ponedeljkovem zasedanju v Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi potrdila, da bodo postajo Mir iztirili 23. marca, poroča ruska televizijska družba NTV, ruski radio Radio Rosiji pa dodaja, da bo dokončna odločitev o tem sprejeta v torek 20. marca na medresorski komisiji za Mir pod predsedstvom generalnega direktorja ruske vesoljske agencije Rosaviakosmos Jurija Kopteva.
Mir bodo najverjetneje uničili 23. marca
19. 03. 2001 00.00
Ruski center za nadzor vesoljskih poletov (TSOUP) je sporočil, da bodo Rusko vesoljsko postajo Mir uničili najverjetneje 23. marca. Operacijo, ki je bila sicer predvidena v noči s srede 21. marca na četrtek 22. marca, so preložili za 24 ur, saj se Mir Zemlji približuje počasneje, kot so predvidevali, so sporočili strokovnjaki TSOUP.
Zaporu grozi zaprtje
16. 03. 2001 00.00
Slavnemu ameriškemu zaporu San Quintino, ki je 20 kilometrov iz San Francisca na pečini nad zalivom, grozi zaprtje.
Polet Discoveryja podaljšan
16. 03. 2001 00.00
Ameriška vesoljska agencija NASA se je odločila, da bo polet vesoljskega raketoplana Discovery podaljšala za en dan. Za podaljšanje poleta so se odločili zato, ker bo zlaganje dobre tone odslužene opreme in smeti z Mednarodne vesoljske postaje (MVP) v tovorni modul Leonardo trajalo dlje kot so načrtovali.
Mir še 236 kilometrov od Zemlje
16. 03. 2001 00.00
Ruska orbitalna znanstvena postaja Mir je še povprečno 236 kilometrov visoko. V zadnjih 24 urah se je njena orbita znižala za 2,5 kilometra, so sporočili v Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi. Zaradi skorajšnjega iztirjenja postaje so preizkusili samodejno tovorno vesoljsko ladjo Progres M1-5, ki je od 27. januarja združena z Mirom.
Izstrelili Discovery
08. 03. 2001 00.00
V Kennedyjevem vesoljskem središču (KSC) na Cape Canaveralu v ameriški zvezni državi Florida so ob 12. 42 in devet sekund po srednjeevropskem času z izstrelitvene rampe 39B izstrelili ameriški vesoljski raketoplan Discovery s sedemčlansko ameriško-rusko posadko. Glavni cilj poleta je združitev z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) in zamenjava posadke postaje. Z raketoplanom nameravajo na Zemljo vrniti prvo posadko MVP, ki je v vesolju od 31. oktobra, v postaji pa od 2. novembra lani.
Discovery na poti proti MVP
08. 03. 2001 00.00
Po uspešnem utirjenju v orbito okoli Zemlje približno ob 11.52 po srednjeevropskem času, je ameriški vesoljski raketoplan Discovery s sedemčlansko ameriško-rusko posadko na poti proti Mednarodni vesoljski postaji s katero se bo združil predvidoma v soboto zjutraj ob 6.32 po srednjeevropskem času.
Končan ministrski sestanek o okolju
04. 03. 2001 00.00
V Trstu se je končal ministrski sestanek o okolju, na katerem so delegacije osmih najmočnejših držav skušale oživiti razpravo o ukrepih za zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida v ozračje. Opazovalci ocenjujejo zaključni dokument kot napredek, predvsem zaradi ameriške podpore tovrstnim prizadevanjem, za katera Clintonova administracija ni imela dovolj posluha. Prej nasprotno - ker bojda ni bilo dovolj znanstvenih dokazov o segrevanju zemlje zaradi človekove dejavnosti, Američani in njihovi zavezniki niso ratificirali Kiotskega protokola, ki nalaga zmanjševanje emisij ogljikovega dioksida, in celo blokirali delo mednarodne konference o okolju v Haagu.
Stolp v Pisi kmalu odprt
04. 03. 2001 00.00
Restavriranje poševnega stolpa v Pisi je skoraj končano. 16. junija bodo simbolično predali ključ tega spomenika, o dokončnem odprtju stolpa za javnost pa bo odločala pristojna komisija. Znameniti stolp, zaščitni znak Italije, so leta 1990 zaprli za obiskovalce, ker se je nevarno nagnil za pet metrov. Stolp so doslej izravnali za skoraj 39 centimetrov in je po mnenju strokovnjakov spet tako varen kot pred tremi stoletji, nikoli več pa ne bo stal povsem ravno.
Iztirjenje Mira približno 10. marca
02. 03. 2001 00.00
V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so sporočili, da bodo rusko orbitalno znanstveno postajo Mir po zadnjih izračunih iztirili približno 10. marca. Mir obkroža Zemljo na višini 267 kilometrov, ko pa bo od 17 do 27 kilometrov nižje, se bo začel dvodnevni postopek iztirjanja največjega umetnega satelita v zgodovini človeštva. Hitrejše padanje Mira je povzročila povečana aktivnost na Soncu. Doslej je veljalo, da bodo Mir iztirili med 13. in 15. marcem.
Strmoglavljenje postaje Mir prej kot pričakovano
01. 03. 2001 00.00
Rusko vesoljsko postajo Mir naj bi uničili prej kot je bilo napovedano. Zaradi močnih sončnih žarkov, ki povzročajo zgostitev atmosfere in s tem pospešuje približevanje Mira Zemlji, je nadzorovan vstop postaje v zemeljsko atmosfero po novem načrtovan za 9. marec, so danes sporočili iz Centra za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi.
Izstrelili Progres M-44
26. 02. 2001 00.00
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so ob 9.09 in 35 sekund po srednjeevropskem času izstrelili rusko nosilno raketo sojuz U, ki je ob 9.18 in 24 sekund po srednjeevropskem času v orbito okoli Zemlje uspešno utirila rusko samodejno tovorno vesoljsko ladjo Progres M-44. Kot je Vesoljska tiskovna agencija VTA v Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi še izvedela, se bo tovorna ladja z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) združila v sredo predvidoma ob 10.48 po srednjeevropskem času.
Začetek mednarodne konference na Bledu
23. 02. 2001 00.00
Ob začetku tridnevne mednarodne konference o demokraciji, človekovih pravicah in varstvu pripadnikov etničnih in verskih manjšin v JV Evropi na Bledu je predsednik DZ Borut Pahor poudaril, da Slovenija v združeni Evropi vidi varen dom za svoje verske, kulturne in druge posebnosti.
Pred 40 leti sta poletela Veterček in Ogelček
23. 02. 2001 00.00
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so pred 40 leti izstrelili biološki umetni satelit Kosmos 110 v katerem sta na takrat rekordno dolgo 22-dnevno potovanje okoli Zemlje poletela psa Veterok (Vetrček) in Ugoljok (Ogelček). To je bil prvi vesoljski polet živih bitij v območju radiacijskih pasov.
Kitajski zid 500 kilometrov daljši
23. 02. 2001 00.00
Kitajski raziskovalci so odkrili, da Veliki kitajski zid meri vsaj 500 kilometrov več, kot so mislili doslej. Tako naj bi bil zid po najnovejših podatkih dolg 7200 kilometrov. Arheologi so odkrili ostanke zidu iz zemlje, ki se razteza do puščave Lop Nor v avtonomni pokrajini Xinjiang na severozahodu Kitajske.
Atlantis pristal v Kaliforniji
20. 02. 2001 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Atlantis je po skoraj trinajstih dneh vesoljskega poleta ob 21.33 po srednjeevropskem času pristal na 22. pristajalni stezi v vojaškem letalskem oporišču Edwards v puščavi Mohave v ameriški zvezni državi Kalifornija. Pristajanje je ročno vodil poveljnik Atlantisa Ken Cockrell. Z Atlantisom se je na Zemljo vrnilo pet ameriških astronavtov, ki so sodelovali pri uspešni dostavi 1,38 milijarde dolarjev vrednega znanstvenega modula Destiny na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP).
Švedski Odin uspešno utirjen
20. 02. 2001 00.00
Po poročanju ruskega radia Radio Rosiji je švedski znanstveni satelit Odin, ki so ga na ruskem daljnovzhodnem kozmodromu Svobodni v amurski pokrajini izstrelili z lahko štiristopenjsko rusko nosilno raketo start-1, dosegel načrtovano orbito.
Težave Stardusta z računalnikom
19. 02. 2001 00.00
Ameriška samodejna vesoljska sonda Stardust, ki bo po načrtu leta 2004 zbrala vzorce kometa Wild 2, ima težave z računalnikom. Sonda je 15. januarja letos letela mimo Zemlje. Tako si je povečala hitrost in popravila tirnico. Nadzorniki poleta na Zemlji so ugotovili, da računalnik sonde daje nepotrebna povelja za vključitev raketnih motorjev za usmerjanje.
Sonda Near Shoemaker pristala na Erosu
13. 02. 2001 00.00
Ameriška samodejna vesoljska sonda NEAR Shoemaker je nekaj po 21. uri po srednjeevropskem času pristala na planetoidu (asteroidu) 433 Eros in na Zemlji še naprej sprejemajo njen signal in fotografije. Signal potuje do Zemlje 17 minut in pol. Sonda, vredna 122 milijonov dolarjev, ni bila opremljena za pristanek, zato je direktor odprave Robert Farquhar skupaj z drugimi ameriškimi vesoljskimi strokovnjaki pred pristankom trdil, da ima vesoljsko plovilo le en odstotek možnosti, da bo pristanek preživelo.
Izstrelili Ariano in Atlantis
08. 02. 2001 00.00
Na evropskem vesoljskem izstrelišču Kourou v Francoski Gvajani so šest minut po polnoči po srednjeevropskem času izstrelili evropsko nosilno raketo ariane 44L, ki je do 0.31 po srednjeevropskem času v prehodno orbito okoli Zemlje uspešno utirila evropska vojaška telekomunikacijska satelita, italijanski Sicral 1 in britanski Skynet 4F.
Začeli priprave na iztirjenje Mira
07. 02. 2001 00.00
V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so se začeli pripravljati na iztirjenje ruske orbitalne znanstvene postaje Mir. Vesoljski strokovnjaki preverjajo sisteme postaje, ki jih bodo uporabljali v času operacij potrebnih za znižanje orbite Mira in njegovo iztirjenje. Najprej so preizkusili sistem nadzora delovanja krmilnih raketnih motorjev s pomočjo katerih morajo postajo pred njenim spustom v ozračje pravilno usmeriti. Mir nameravajo po 8. marcu potopiti v Tihem oceanu. Doslej je veljalo, da bodo orbitalni kompleks, ki ima skupno maso 137 ton, začeli iztirjati v začetku marca in operacijo končali do 6. marca.
Hiše na Marsu in Veneri
05. 02. 2001 00.00
Na Marsu in Veneri je od sedaj možno kupovati dele zemljišča in graditi hiše. Vsi zainteresirani naj bi za majhen košček zemlje, ki bi zadostoval za hišo in majhen vrt, plačali 19,99 funta.
Vesoljske obletnice v ZDA in Rusiji
31. 01. 2001 00.00
Danes mineva 30 let od izstrelitve ameriške vesoljske ladje s človeško posadko Apollo 14, 35 let od izstrelitve sovjetske samodejne vesoljske sonde Luna 9 ter 40 let od poleta šimpanza Hama. Na današnji dan pred 43 leti po ameriškem lokalnem času pa je poletel tudi prvi ameriški satelit Explorer 1.
Delta 2 uspešno utirila satelit
30. 01. 2001 00.00
V vojaškem letalskem oporišču Cape Canaveral na Floridi so ob 8.55 po srednjeevropskem času z izstrelitvene rampe 17A izstrelili ameriško tristopenjsko nosilno raketo delta 2, ki je 25 minut in 38 sekund kasneje na prehodno eliptično tirnico utirila 50 milijonov dolarjev vreden satelit ameriškega vojaškega letalstva GPS 2R-7.
Progres M1-5 izstreljen
24. 01. 2001 00.00
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so davi ob 5.28 in 42 sekund po srednjeevropskem času uspešno izstrelili rusko tristopenjsko nosilno raketo sojuz U. Raketa je slabih devet minut kasneje v načrtovano orbito okoli Zemlje utirila rusko samodejno tovorno vesoljsko ladjo Progres M1-5.
Ponovno težave s postajo Mir
22. 01. 2001 00.00
Ruska orbitalna znanstvena postaja Mir ima spet težave. Žiroskopski stabilizatorji postaje, imenovani girodini, ki so namenjeni za samodejno usmerjanje postaje proti soncu, namreč ne delujejo. Za to uporabljajo zdaj več deset manjših raketnih motorjev, ki jih upravljajo z Zemlje.
Vrnitev Čarobne ladje 2
16. 01. 2001 00.00
Po šestih dneh, 18 urah in 22 minutah vesoljskega poleta in 108 obkrožitvah Zemlje se je danes ob 12.22 po srednjeevropskem času na Zemljo uspešno vrnil pristajalni odsek kitajske vesoljske ladje Shenzhou 2 (Čarobna ladja 2). V odseku so se s poleta vrnile tudi živali in celice mikrobov. Po poročanju kitajske državne televizije CCTV, ki pristanka resda ni pokazala, je ladja pristala v kitajski avtonomni pokrajini Notranja Mongolija na severu Kitajske. Kitajska tiskovna agencija Xinhua poroča, da se je polet končal povsem uspešno. Gre za drugi preizkus vesoljske ladje, namenjene za polet prvega Kitajca ali Kitajcev v vesolje.
Stardust letel mimo Zemlje
15. 01. 2001 00.00
Ameriška samodejna vesoljska sonda Stardust, ki so jo izstrelili leta 1999 in je na poti proti kometu Wilde 2, je ob 12.15 po srednjeevropskem času s hitrostjo skoraj 36 tisoč kilometrov na uro letela 5920 kilometrov nad konico Afrike, približno 15 ur kasneje pa bo letela 98 tisoč kilometrov mimo Lune. Polet sonde mimo Zemlje je potreben zaradi naravne pospešitve hitrosti vesoljskega plovila na poti proti kometu.
Predstavniki ITF in SPEM pri Kučanu
12. 01. 2001 00.00
Predsednik republike Milan Kučan je danes sprejel predstavnike mednarodnega sklada za razminiranje in pomoč žrtvam min (ITF), republiškega inštituta za rehabilitacijo in komunikacijske skupine SPEM, ki so lani prejeli nagrade treh mednarodnih ustanov za izjemne dosežke pri skrbi za žrtve vojn. "V mednarodnem skladu za razminiranje je Slovenija združila znanje, sposobnost, skupno voljo, spoštljivost, humanizem in solidarnost. Zmoremo skupaj, kadar to tudi hočemo. To smo si dokazali ob osamosvojitvi, to si dokazujemo vedno znova, tudi ob tem projektu. Znamo biti odlični, vrhunski. V odličnosti je priložnost za Slovenijo," je v nagovoru poudaril predsednik Kučan.
Kitajska vesoljska ladja v vesolju
10. 01. 2001 00.00
Kitajska je v sredo ob 1.00 po pekinškem času na kozmodromu Jiuquan na severozahodu Kitajske izstrelila drugo vesoljsko ladjo brez posadke, Shenzhou 2. Nosilna raketa je po desetih minutah v načrtovano orbito okoli Zemlje utirila vesoljsko ladjo v kateri so številne poskusne živali. Na fotografiji nočne izstrelitve je mogoče prepoznati nosilno raketo Changzheng 2F oziroma Chang Zheng 2F (Dolgi pohod 2F ali s kratico CZ-2F), opremljeno z reševalno raketo za rešitev odseka vesoljske ladje v katerem bo v prihodnosti posadka. Reševalno raketo je mogoče uporabiti v primeru neuspešne izstrelitve in tako rešiti vesoljce.