Zemlje
Pegasus XL utiril astronomski satelit HETE-2
09. 10. 2000 00.00
Po 48-urni preložitvi zaradi tehničnih težav so davi ob 7.38 in 18 sekund po srednjeevropskem času nad izstrelitvenim območjem Kwajalein na Marslallovem otočju - gre za ameriški vojaški center na koralnih otokih v Tihem oceanu, znan po preizkušanju ameriških vojaških izstrelkov - z letala L-1011 "Stargazer" odvrgli 15 milijonov dolarjev vredno lahko ameriško tristopenjsko raketo pegasus XL, ki je v ekvatorialno tirnico okoli Zemlje utirila osem milijonov dolarjev vreden ameriški znanstveni satelit High-Energy Transient Explorer 2 (HETE-2). Letalo je z letališke steze na Kwajaleinu vzletelo ob 6.48 po srednjeevropskem času. Ob 7.25 po srednjeevropskem času so pegasus priključili na lastno napajanje z električno energijo in letalo ga je predvidoma na višini 12 kilometrov nad morjem in 96 kilometrov jugozahodno od koralnega otoka Kwajalein sedem minut pred načrtovanim časom odvrglo. Po prvih podatkih so vse tri stopnje rakete delovale uspešno. Satelit z maso 123,7 kilogramov se je davi ob 7.50 po srednjeevropskem času ločil od tretje stopnje in je v orbiti, ki naj bi imela odzemlje 650 kilometrov, prizemlje 590 kilometrov in naklon 1,95 stopinje. Do dvodnevne preložitve izstrelitve je prišlo zaradi težav na sistemu zvez med zemeljsko postajo na Kwajaleinu in nadzornim centrom na Cape Canaveralu na Floridi. Poleg tega je bilo treba popraviti poškodovan kabel v zemeljski opremi, ki so jo uporabljali za zaključno pripravo satelita HETE-2. S satelitom nameravajo nadomestiti enako vesoljsko plovilo, ki so ga pred štirimi leti zaradi spodletele izstrelitve izgubili.
Rusi utirili skrivnostni vojaški satelit
25. 09. 2000 00.00
Po dveh preložitvah so na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu danes ob 12.10 po srednjeevropskem času z leve izstrelitvene rampe na ploščadi 45 izstrelili dvostopenjsko ukrajinsko nosilno raketo zenit-2, ki je deset minut kasneje v načrtovano orbito utirila ruski vojaški satelit z uradnim imenom Kosmos-2372. Satelit so prvotno nameravali izstreliti 8. in nato 28. avgusta. Vzroka preložitev nista znana, podatkov o satelitu in njegovi orbiti pa ruski uradni viri niso navedli.
Asteroid Eros starejši od Zemlje
24. 09. 2000 00.00
Asteroid Eros, imenovan po grškem bogu ljubezni, ki je eno najbolj preprostih teles v našem sončnem sistemu, je po domnevah strokovnjakov veliko starejši od Zemlje. Znanstveniki pričakujejo, da bodo s poznavanjem zgradbe Erosa lahko odkrili natančnejšo zgradbo Zemlje.
Novi dokazi za globalno segrevanje Zemlje
22. 09. 2000 00.00
Študija, ki jo je objavil ameriški časopis Science, ugotavlja, da vzorci ledu iz globine himalajskih ledenikov dokazujejo, da je bilo 20. stoletje najtoplejše obdobje na območju Himalaje v zadnjem tisočletju. Novo odkritje naj bi bilo še dokaz več v prid trditvam, da se Zemlja segreva, poleg tega pa potrjuje tudi hipotezo o veliki hitrosti taljenja ledenih površin v visokogorju. Vodja raziskave Lonnie G. Thompson je zatrdila, da vzorci ledu jasno kažejo, da se je Zemlja v 20. stoletju segrevala, kar je posledica človekovega delovanja. Ena od avtoric študije, Ellen Mosley-Thompson z državne univerze v Ohiu, pa meni, da je ta podatek zastrašujoč. Skupina strokovnjakov je analizirala vzorce ledu z nekaterih gora v Himalaji na nadmorski višini prek 6000 metrov.
Atlantis združen s postajo
08. 09. 2000 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Atlantis , ki so ga izstrelili v petek popoldne in v katerem je pet ameriških astronavtov in dva ruska kozmonavta, se je kljub okvari enega od dveh senzorjev za usmerjanje po zvezdah - okvaro so zaznali kmalu po izstrelitvi - davi ob 7.51 in 37 sekund po srednjeevropskem času približno 352 kilometrov nad zahodnim Kazahstanom uspešno združil z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP). Posadka - astronavti Wilcutt, Altman, Lu, Mastracchio, Burbank in kozmonavta Malenčenko in Morukov - za zdaj ne bo vstopila v postajo, ker za jutri zjutraj, dobrih 23 ur po združitvi, načrtujejo ameriško-ruski vesoljski sprehod. Loputo MVP bodo odprli le za kratek čas in le toliko, da bodo iz prehodnega tunela do modula Unity, ki je del MVP, vzeli vzorec zraka. Vzorec bodo na Zemlji analizirali. Sprehod ameriškega astronavta in ruskega kozmonavta bo trajal predvidoma šest ur in pol. Vesoljca bosta med Zarjo in Zvezdo napeljala električne in podatkovne kable in na Zvezdi montirala ruski magnetometer. Medtem bodo notranjost ameriškega in notranjost precej večjega ruskega dela postaje ogrevali. Vesoljci sedaj pripravljajo različno orodje in opremo, ki ju bosta uporabljala ameriški astronavt Ed Lu in ruski kozmonavt Jurij Malenčenko med ponedeljkovim šest ur in pol dolgim vesoljskim sprehodom. Dve milijardi dolarjev vreden ameriški vesoljski raketoplan Atlantis so iz vesoljskega centra Kennedy na Floridi izstrelili v petek v prvem poskusu in točno po planu ob 14.45 in 47 sekund po srednjeevropskem času. Dobri dve minuti po izstrelitvi sta se od zunanjega rezervoarja za tekoče gorivo ločili štartni raketi na trdno gorivo, nato so po približno šestih minutah prenehali delovati trije glavni motorji na tekoče gorivo in rezervoar je odpadel. Atlantis se je uspešno utiril v nizko orbito okoli Zemlje. Ameriški in ruski vesoljci bodo pretovorili okoli tono in pol tovora iz Atlantisa in iz ruske samodejne tovorne ladje Progress v MVP in priprava postaje na novembrski prihod prve dolgotrajne posadke. Atlantis se bo vrnil na Zemljo predvidoma 19. septembra, po desetih dnevih.
Ariane 44P utirila Eutelsat W1
07. 09. 2000 00.00
Na evropskem vesoljskem izstrelišču Kourou v Francoski Gvajani so davi točno ob napovedanem času, to je 33 minut po polnoči, uspešno izstrelili tristopenjsko evropsko nosilno raketo ariane 44P, ki je za največjega evropskega ponudnika satelitskih storitev Eutelsat 20 minut kasneje v prehodno eliptično orbito okoli Zemlje utirila geostacionarni telekomunikacijski satelit Eutelsat W1.
Množično grobišče v Republiki srpski
30. 08. 2000 00.00
Iz množičnega grobišča blizu vasi Kalimaniči v Republiki srbski, 30 kilometrov vzhodno od Sarajeva, so doslej izkopali 56 trupel, je včeraj sporočila muslimanska komisija za pogrešane osebe. V grobišču je sicer neznano število trupel, domnevno bosanskih Muslimanov iz Višegrada, ki so jih srbski vojaki na začetku vojne v BiH leta 1992 z avtobusi pripeljali na ta kraj, kjer so jih nato usmrtili. Pod dnom množičnega grobišča oziroma plastjo zemlje, za katero so menili, da je dno, so strokovnjaki danes odkrili nove posmrtne ostanke. Namestnik vodje komisije Jasmin Odobašič je povedal, da so v grobišču našli dokumente več muslimanskih civilistov iz Rogatice, ki jih pogrešajo od junija 1992, ko so mesto zasedli Srbi.
Tretji polet delte-3 uspel
23. 08. 2000 00.00
V vojaškem letalskem oporišču Cape Canaveral na Floridi so ob 13.05 in 33 sekund po srednjeevropskem času z izstrelitvenega kompleksa 17-B izstrelili novo ameriško raketo srednje moči delta-3, ki je predvidoma 36 minut in 18,5 sekunde kasneje v orbito okoli Zemlje utirila simuliran koristni tovor, cilinder z maso 4300 kilogramov. Zaradi tehnične težave črpalke za vodik v drugi stopnji so izstrelitev izvedli z več kot petminutno zamudo.
Rumba in Tango uspešno utirjena
10. 08. 2000 00.00
Dodatna ruska raketna stopnja vrste fregat je za Evropsko vesoljsko agencijo ESA včeraj v orbito okoli Zemlje uspešno utirila drugi par nemških satelitov vrste cluster-2, satelita FM5 in FM8, imenovana tudi Rumba in Tango. Fregat in oba satelita so z rusko tristopenjsko raketo sojuz-U izstrelili popoldne na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu.
Progress M1-3 se je združil z MVP
09. 08. 2000 00.00
Ruska samodejna vesoljska ladja brez posadke Progress M1-3, ki so jo zaradi podvojenih zmožnosti za prevoz raketnega goriva že poimenovali tudi vesoljski tanker, se je kot prva tovorna vesoljska ladja doslej, sinoči ob 22.13 in pet sekund po srednjeevropskem času 362 kilometrov nad Kazahstanom samodejno združila z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP). Po združitvi je nastal orbitalni kompleks, sestavljen iz treh modulov in ene ladje s skupno maso 67 ton.
Odkrili devet novih planetov Odkrili devet novih planetov
07. 08. 2000 00.00
Britanski astronomi so sporočili, da so v krožnici zvezde izven našega
Sojuz-U jutri proti MVP
05. 08. 2000 18.13
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu se pripravljajo na jutrišnjo izstrelitev nosilne rakete sojuz-U, ki bo na pot proti Mednarodni vesoljski postaji (MVP) utirila prvo samodejno tovorno vesoljsko ladjo brez posadke, Progress M1-3. Ladja se bo dva dni kasneje združila z MVP.
Peterle obiskal zamejske Slovence
05. 08. 2000 16.51
Zunanji minister Lojze Peterle je danes obiskal vas Štandrež pri Gorici, kjer so ga domačini seznanili s problematiko Jeremitišča, zaselka ob Štandrežu, kjer namerava goriška občina ponovno razlastiti slovensko zemljo, da bi nadgradila postajališče za tovornjake, t.i. avtoport. Peterle, ki ga je na obisku spremljal sekretar za Slovence po svetu in v zamejstvu Zorko Pelikan, je slovenskim prebivalcem Štandreža obljubil konkretno pomoč, saj je po njegovem vloga zunanjega ministra tudi pri reševanju težav, ki jih imajo slovenski ljudje v Italiji in ne samo na relaciji Rim-Ljubljana. Obljubil je, da se bo takoj pogovoril s krajevnimi politiki, ki jih bo srečal nocoj v majhni vasici Sedilis pri Čenti (Tarcento), kamor je povabljen kot slavnostni govornik na slovesnosti ob prazniku miru.
Drugi preizkus kitajske vesoljske ladje
02. 08. 2000 10.49
Na Kitajskem kot del programa za izstrelitev kitajskega vesoljca v vesolje, pripravljajo drugi iz sicer neznanega števila poskusnih vesoljskih poletov brez posadke. Nov preizkus vesoljske ladje nameravajo uresničiti pred ali po oktobru. Prvo kitajsko vesoljsko ladjo brez posadke Shen zhou 1 (Čarobna ladja 1) so izstrelili novembra lani in je po 14 obkrožitvah Zemlje uspešno pristala v Notranji Mongoliji na Kitajskem. Ladjo so izstrelili z najmočnejšo različico kitajske nosilne rakete, vrste chang zheng (dolgi pohod) 2-F na izstrelišču Jiuquan v pokrajini Gansu.
Sporno delo premestili v atrij Reichstaga
28. 07. 2000 13.45
Sporno umetniško delo, ki je bilo nameščeno nad vhodom v Reichstag, so premestili v obnovljeno parlamentarno palačo. Delo nemškega umetnika Hansa Haackeja, na katerem je vpisano posvetilo Prebivalcem, je leseno korito dolgo sedem metrov, široko pa 21 metrov. Posvetilo na tej umetnini je bolj obširno od slogana nad vhodom v Reichstag, na katerem piše Nemškemu ljudstvu, saj zajema širši del prebivalstva. Parlamentarci nasprotujejo novejšemu posvetilu, saj so prepričani, da slogan daje negativni prizvok starejšemu posvetilu na Reichstagu, ki je zaščitni znak Berlina že od leta 1916. S premestitvijo lesenega korita v atrij Reichstaga, boj parlamentarcev še ni končan. Vsak od 669 parlamentarcev namerava prinesti vrečo zemlje, s katero nameravajo korito zasuti.
Mufti izdal verski dekret
23. 07. 2000 19.04
Veliki mufti v Jeruzalemu je danes izdal verski dekret fatva, s katero palestinskim beguncem prepoveduje sprejetje kakršnekoli kompenzacije, če jim po koncu izraelsko-palestinskih mirovnih pogajanj v Camp Davidu ne bodo dovolili vrnitve na ozemlje, ki so ga izgubili po ustanovitvi izraelske države leta 1948. Šejk Ikrima Sabri je povedal, da ta dekret temelji na fatvi islamskih oblasti iz 30. let, ki prepoveduje prodajo svete palestinske zemlje.
Gledališko-pesniški večer
19. 07. 2000 14.06
V okviru 16. poletnih kulturnih prireditev v Velenju bo nocoj ob 20.30 na velenjskem gradu na sporedu gledališko-pesniški večer. Projekt Romane Ercegovič Molitev v zemlji je univerzalna zgodba človekovega hrepenenja po domu, vrnitvi v zavetje lastne duše, kjer se človek znova počuti ljubljenega in zna ljubiti. Kulturne prireditve organizira Kulturni center Ivana Napotnika iz Velenja.
Trije evropski sateliti v zaželeni orbiti
16. 07. 2000 13.35
Trije evropski raziskovalni sateliti, ki so jih izstrelili na kozmodromu Pleseck v Arhangelski pokrajini na severu evropskega dela Rusije, so dosegli zaželeno 477 kilometrov visoko orbito, ki je blizu krožne orbite, poroča ruska tiskovna agencija Interfax.
Požari še ogrožajo Evropo
14. 07. 2000 20.15
Z juga Evrope še vedno poročajo o požarih. V Grčiji so zaradi več kot stotih novih že zaprosili za pomoč tujine, premier Simitis je razmere v državi označil kot izredno nevarne. Najhujši požari divjajo na Peloponezu in v predmestju Aten.
Kosmos-2371 utirjen v geostacionarno orbito
06. 07. 2000 13.53
Ruski umetni satelit Kosmos-2371, ki so ga za potrebe ruskega obrambnega ministrstva na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu včeraj izstrelili z raketo proton-K, je utirjen v geostacionarno orbito.
Zapuščina našega časa za prihodnje rodove
05. 07. 2000 12.19
Na našem planetu imamo tudi organizacijo, ki skrbi za zapuščino našega časa prihodnjim generacijam. Long Now Foundation se ukvarja z zanimivim projektom, kako prihodnjim rodovom zapustiti sliko, kako živimo danes. Člani organizacije namreč menijo, da so vse dobe pustile primerke svojega življenja. Iz prazgodovine imamo jamske slike, Egipčani so zapustili piramide, srednji vek knjige itd. Danes živimo v digitalni dobi, ki naj ne bi puščala trajnih informacij. Podatki na računalniški disketi se namreč že po petnajstih letih lahko razmagnetijo, tako da jih ne moremo več uporabiti. Enako se lahko zgodi tudi s CD-ji. Zato so njihovi znanstveniki razvili disk Rosseta, ki bo podatke hranil od 2.000 do 10.000 let. Long Now Foundation namerava na te diske posneti zgodovino časa, zapisati vse besede vseh jezikov, saj bodo po predvidevanjih nekateri izumrli itd. Normalnemu prebivalcu Zemlje sedaj pa se lahko postavi popolnoma logično vprašanje, da če so prejšnje dobe slikale takratne knjige, ali jih ne bodo tudi sedaj? Vsekakor pa bo disk Rosseta lahko našel tržno priložnost na kakšnem drugem področju, recimo shranjevanju strogo zaupnih vojaških dokumentov.
Požar ogroža jedrski center
30. 06. 2000 11.28
Gozdni požar v ameriški zvezni državi Washington, ki je v četrtek prizadel 80.000 hektarjev zemlje, se je razširil tudi na 22 hektarjev velik jedrski center Hanford, kjer jedrski odpadki, ki nastanejo pri proizvodnji plutonija za jedrsko orožje. Z ognjenimi zublji se bori okoli 1000 gasilcev. Veter s hitrostjo 50 kilometrov na uro in temperature, ki dosegajo 40 stopinj Celzija, otežujejo njihovo delo.
Sojuz TM-30 pristal v Kazahstanu
16. 06. 2000 22.10
Po skoraj 73 dneh se je danes v Kazahstanu uspešno končal prvi privatno financirani vesoljski polet s človeško posadko. Pristajalni odsek ruske transportne vesoljske ladje Sojuz TM-30 s kozmonavtoma Sergejem Zaljotinom in Aleksandrom Kalerijem, ki sta delala na orbitalni znanstveni postaji Mir, je pristal 40 kilometrov jugovzhodno od Arkalika.
Astronomi stehtali vesolje
13. 06. 2000 18.19
Na posvetovanju Ameriškega astronomskega društva (AAS) v Rochestru, v ameriški zvezni državi New York, so astronomi predstavili tridimenzionalni zemljevid 100.000 galaksij, ki so ga izdelali v projektu 2dF Galaxy Redshift Survey.
45 let kozmodroma Bajkonur
03. 06. 2000 10.04
Glavno rusko vesoljsko izstrelišče Bajkonur, ki je bilo prvi kozmodrom na svetu, je včeraj dopolnilo 45 let.
V Hannovru se začenja Expo 2000
31. 05. 2000 21.38
Vse oči sveta so uprte v Hannover. Tam bodo v četrtek, 1. junija, prvič v Nemčiji odprli svetovno razstavo Expo 2000, na kateri pričakujejo v 153 dneh okrog 40 milijonov obiskovalcev z vsega sveta. Mesto ob reki Leine je v zadnjih dneh dobilo povsem novo podobo, številna gradbišča, na katerih so v zadnjih tednih nastajale osupljive stvari, pa so zamenjale kulise drznih projektov.
Atos - na meji zemlje in neba
25. 05. 2000 16.01
Narodna in univerzitetna knjižnica je pripravila razstavo, Mladinska knjiga pa pesniško-fotografsko izdajo o Atosu, grški Sveti gori, skozi stoletja vse do danes najpomembnejšega žarišča duhovnosti in kulture krščanskega Vzhoda.
Atlantis postaji zvišuje orbito
25. 05. 2000 15.13
Sedemčlanska ameriško-ruska posadka raketoplana Atlantis, ki je v torek vstopila v Mednarodno vesoljsko postajo (MVP), opravlja različna vzdrževalna dela in popravila v postaji, raketoplan pa postaji postopno zvišuje orbito. Poldrugo leto stara MVP je pred sedanjim kratkim obiskom vesoljcev skoraj eno leto krožila okoli Zemlje brez posadke.
Izjava kustosa Jurija Krpana
23. 05. 2000 13.38
Živimo v državi brez politike. Kljub temu imamo politike (!?). Kaj počnejo? Histerizirajo, seveda! Kot kmetje brez zemlje in mornarji brez morja bluzi njihova želja, ki ni osredinjena okoli vztrajanja na ustvarjanju dobrin, temveč v iskanju razlogov, zakaj tega ne počnejo, so vsi tisti, ki dobro vedo kaj ustvariti - njihovi neposredni sovragi. Živimo v državi brez vizij in med temi manjka tudi vizija kulturnega razvoja, manjka kulturna politika, ki bi, kakršna koli bi že bila, naredila razmerja med ustvarjalci na področju umetnosti in kulture transparentna.
Iran naj bi kmalu postal vesoljska država
17. 05. 2000 12.28
Iran naj bi v prihodnjih dneh ''vstopil v vesolje''. Kot poroča ruski časnik Vremja novostej v članku Moskva pomaga Iranu postati vesoljska država, bosta vstop te države med izbrance v vesoljskem klubu potrdila dva telekomunikacijska satelita v orbiti okoli Zemlje.