Znesek
Banke odpisale več slabih posojil
25. 11. 2000 00.00
Šestnajst največjih japonskih bank je v obdobju od aprila do septembra letos odpisalo skoraj 15 milijard dolarjev slabih posojil. Odpisi so za to obdobje načrtovani znesek - 8,1 milijarde dolarjev - presegli kar za 86 odstotkov. Vseeno pa skupni znesek posojil, pri katerih kreditojemalci ne poravnavajo svojih obveznosti, ostaja visok - septembra so imele omenjene banke še za 155,2 milijarde dolarjev takšnih posojil.
Izplačilo odškodnin drugo leto
23. 11. 2000 00.00
Od 63 tisoč med vojno izgnanih Slovencev jih je živih samo še okrog 19 tisoč. Datum izplačila odškodnin prisilnim delavcem med drugo svetovno vojno pa se je spet pomaknil na drugo leto. Beseda o tem, kdaj in kako bosta Avstrija in Nemčija končno izplačali odškodnine pa je tekla danes med predstavniki nemške in avstrijske vlade s člani Društva izgnancev. Nemška in avstrijska vlada sta sprejeli različna zakona o izplačilu odškodnin prisilnim delavcem v času tretjega rajha. Avstrija se je, zlasti na mednarodni diplomatski pritisk, odločila vsem žrtvam izplačati enak znesek - po 35.000 avstrijskih šilingov.
Philadelphia še brez poraza
18. 11. 2000 00.00
Ekipa Philadelphia 76ers je v severnoameriški košarkarski ligi NBA premagala Miami Heat s 94:73 in je po devetih tekmah nove sezone kot edina ekipa lige še vedno brez poraza. Medtem pa so se organizatorji All Star tekme 2001 že odločili, da bodo prodali parket, na katerem bodo 11. februarja igrali v MCI Centru v Washingtonu. Izklicna cena bo 250.000 dolarjev, konstrukcije košev pa v ta znesek niso vključene in jih bodo prodali posebej.
Ugodni devizni krediti SKB banke
15. 11. 2000 00.00
SKB banka je na osnovi pred kratim prejetega mednarodnega sindiciranega posojila v višini 50 milijonov evrov s strani sindikata trinajstih tujih bank pripravila posebno ponudbo deviznih kreditov za slovenske uvoznike, ki jih slednji že lahko črpajo. Podjetje lahko najame kredit za različno ročnost, kar vpliva tudi na višino obrestne mere. Slednjo je SKB banka pri deviznih kreditih znižala za najmanj 0,4 odstotne točke pri kratkoročnih in največ 0,7 odstotne točke pri dolgoročnih deviznih kreditih.
ITF razširja dejavnosti
11. 11. 2000 00.00
ZDA so zaradi uspešnosti Mednarodnega sklada za razminiranje in pomoč žrtvam min (ITF), ki ga upravlja Slovenija, razširile dejavnosti razminiranja na celoten Balkan. Direktor ameriškega urada programov za razminiranje Donald Patierno je na seji svetovalnega odbora ITF poudaril, da je ITF vrnil zaupanje donatorjev v učinkovitost programov razminiranja na Balkanu.
Nova kolektivna pogodba za raziskovalne dejavnosti
03. 11. 2000 00.00
Minister za znanost in tehnologijo Lojze Marinček in predsednik Sindikalne konference raziskovalnih dejavnosti Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti (SVIZ) Slovenije Janez Stergar sta danes podpisala spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe za raziskovalne dejavnosti, ki vsebinsko izenačuje plače zaposlenih v raziskovalnih dejavnostih s plačami tistih, ki so zaposleni v visokem šolstvu. Po Stergarjevih besedah s spremenjeno kolektivno pogodbo največ pridobijo raziskovalci z najvišjimi nazivi, ki so primerljivi z nazivi univerzitetnih profesorjev. Tem raziskovalcem se bo plača 1. januarja prihodnje leto zvišala za približno 12.000 tolarjev neto in nato za enak znesek še 1. decembra 2001. Sicer pa je Stergar poudaril še, da se Slovenija mora zavedati, da razen znanja v svetu nima drugih konkurenčnih prednosti, zato mu bo morala v prihodnje namenjati več sredstev. Danes podpisana kolektivna pogodba - SVIZ je predlog sprememb kolektivne pogodbe za raziskovalno dejavnost poslal ministrstvu za znanost in tehnologijo (MZT) že maja letos - tako poleg višjih plač po Stergarjevih besedah prinaša tudi močno socialno varovalko, saj delavcu, ki predloži dokončni sklep o prenehanju delovnega razmerja zakonca iz naslova tehnološkega viška, ne more prenehati delovno razmerje brez njegovega pisnega soglasja ter pravico do večjega števila dni namenjenih izobraževanju vseh zaposlenih v raziskovalnih dejavnosti. Stergar je ob tem povedal, da natančnega izračuna, kaj omenjene spremembe pomenijo za proračun, nima in poudaril, da za posameznika to ne pomeni prav veliko. "V pogajanjih se je zataknilo pri mladih raziskovalcih," je še povedal Stergar in dodal, da ti s tokratno spremembo kolektivne pogodbe niso pridobili ničesar.
Podpisali aneks h kolektivni pogodbi
27. 10. 2000 00.00
Sindikat zdravstva in socialnega varstva, Sindikat zdravstva in socialnega skrbstva in Sindikat delavcev v zdravstveni negi ter ministrstvi za zdravstvo in delo so podpisali aneks h kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstvu in socialnem varstvu, s katerim se zaposlenim v omenjenih panogah zagotovi povišanje plač v povprečju za približno 6,5 odstotka za povprečni količnik 0,18.
Prostorski plan občine Ljubljana
26. 10. 2000 00.00
Ljubljanska županja Vika Potočnik in predstavnika mestnega oddelka za urbanizem Igor Jurančič in Tomaž Souvan so predstavili novi prostorski plan ljubljanske mestne občine. V Ljubljani je bil celovit in konsistenten prostorski plan sprejet leta 1986. Zaradi družbenih sprememb v začetku devetdesetih let, ki so pomenile tudi konec obdobja družbenega planiranja, so se pospešile potrebe po novem sodobnem prostorskem planu mestne občine, ki bi predstavljal ustrezen instrument za usmerjanje razvoja mesta v prostoru.
Banka Slovenije s pobudo o ustavnosti
25. 10. 2000 00.00
Svet Banke Slovenije je na včerajšnji seji ugotovil, da na pismo vladi in državnemu zboru z dne 12. oktobra, v katerem opozarja na neskladja nekaterih določb zakona o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi z zakonom o Banki Slovenije, ni prejel odgovora. Banka Slovenije bo zato v skladu s stališči sveta BS s prejšnje seje ter v skladu z določili zakona o ustavnem sodišču vložila pobudo za presojo ustavnosti nekaterih členov zakona o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi, so sporočili iz Banke Slovenije. Dokler obstaja kolizija obeh zakonov, bo do presoje ustavnega sodišča Banka Slovenije delovala skladno s pooblastili, ki jih ima po veljavnem zakonu o Banki Slovenije.
Geoplin terja državo
20. 10. 2000 00.00
Potem ko je Geoplin prejšnji petek na ljubljansko okrajno sodišče vložil nalog za izvršbo približno 25 odstotkov letos januarja pravnomočne sodbe vrhovnega sodišča, ki je bila posledica neupravičenega vladnega zadrževanja cene zemeljskega plina v letu 1992, so se v podjetju danes odločili vnovčiti še 40 odstotkov zneska. Poleg 1,38 milijarde tolarjev tako Geoplin od države zahteva še 2,3 milijarde tolarjev. Drugega zahtevka ne bi vložili, če bi bil model oblikovanja povprečne prodajne cene zemeljskega plina iz transportnega omrežja, ki ga je včeraj sprejela vlada, za Geoplin ugoden. Vendar pa ni tako, je na današnji novinarski konferenci povedal predsednik uprave Geoplina Albin Rome. Model namreč ne bo dovoljeval takšne cene zemeljskega plina, ki bi pokrivala stroške.
United Technologies kupuje Honeywell
20. 10. 2000 00.00
Ameriški proizvajalec letalskih delov United Technologies naj bi za 40 milijard dolarjev kupil podjetje Honeywell, ki se prav tako ukvarja z izdelavo letalskih delov. Z omenjenim nakupom - United Technologies naj bi 40-milijardni znesek plačal v delnicah - naj bi United Technologies postal največji svetovni proizvajalec letalskih delov.
600.000 frankov za razminiranje
18. 10. 2000 00.00
Francoski veleposlanik v Sloveniji Olivier de la Baume in direktor Mednarodnega sklada za razminiranje in pomoč žrtvam min (ITF) Jernej Cimperšek sta danes v Ljubljani podpisala sporazum, s katerim bo Francija v sklad prispevala 600.000 francoskih frankov. To je že druga francoska donacija v ITF, ki ga upravlja Slovenija. Sredstva bodo tako kot pri prvi donaciji namenjena razminiranju v BiH. Francija je doslej v ITF namenila skupno 1.200.000 francoskih frankov. Francoski veleposlanik je ob tej priložnosti pohvalil dejavnosti ITF in odlične odnose med državama. Poudaril je izjemno učinkovitost ITF in še zlasti preglednost nad tem, kje in za kaj sklad porabi denar.
Nafta Lendava prodaja delež v Geoplinu
18. 10. 2000 00.00
Vlada je na ponedeljkovi dopisni seji dala soglasje Nafti Lendava, da lahko proda svoj 4,77-odstotni lastniški delež v podjetju Geoplin. Nafta Lendava lahko tako proda svoj lastniški delež slovenjgraškemu podjetju Ekopur, s čimer se je strinjal tudi Naftin največji lastnik, naftna družba Petrol. Svetovalec predsednika uprave Petrola Franci Perčič je za STA povedal, da so v Petrolu podpirali prodajo Naftinega deleža podjetju Ekopur, O znesku, ki ga bo Nafta iztržila, pa ni želel govoriti. Po pisanju časnika Finance naj bi Nafta svoj delež v Geoplinu prodala za nekaj več kot milijardo tolarjev.
Koštunica za normalizacijo odnosov s Slovenijo
13. 10. 2000 00.00
Posebni odposlanec slovenskega premiera Andreja Bajuka, državni sekretar na zunanjem ministrstvu Mitja Drobnič, se je danes popoldne v palači federacije v Beogradu srečal s predsednikom ZR Jugoslavije Vojislavom Koštunico. Po končanih enournih pogovorih je dopisnikom slovenskih medijev povedal, da je njegov sogovornik pokazal zanimanje za normalizacijo odnosov med državama. Drobnič se je sestal tudi z enim izmed voditeljev Demokratične opozicije Srbije (DOS), predsednikom Državljanske zveze Srbije (GSS) Goranom Svilanovićem.
Geoplin bo vnovčil del tožbe proti državi
13. 10. 2000 00.00
Geoplin je danes na ljubljansko okrajno sodišče vložil nalog za izvršbo približno 25 odstotkov že letos januarja pravnomočne sodbe vrhovnega sodišča, ki je bila posledica neupravičenega vladnega zadrževanja cene zemeljskega plina v letu 1992. Celoten znesek tožbe danes znaša 5,5 milijarde tolarjev, so sporočili iz omenjene plinske družbe. Kot so dodali, bodo v naslednjih dneh natančno preučili nastale razmere in predvidoma konec prihodnjega tedna skupaj z nadzornim svetom natančneje obvestili javnost o potrebnih ukrepih, da bi zagotovili nadaljnjo oskrbo Slovenije z zemeljskim plinom v prihajajoči zimski sezoni.
Nove obveznice Republike Slovenije
10. 10. 2000 00.00
Z ministrstva za finance so sporočili, da bo Republika Slovenija v ponedeljek, 16. oktobra, na domačem finančnem trgu izdala tretjo izdajo desetletnih obveznic RS18, ki bo do zapadle v izplačilo 26. aprila 2010 in drugo izdajo triletnih obveznic RS19, ki bodo zapadle v izplačilo 24. julija 2003. Obveznice RS18 so denominirane v evrih, izplačljive v tolarski protivrednosti in imajo fiksno šestodstotno letno obrestno mero. Obveznice RS19 pa bodo imele spremenljivo obrestno mero, ki je enaka vsoti vsakokrat veljavne temeljne obrestne mere in 4,2 odstotne točke (TOM + 4,2 odstotka letno).
Volilna kampanja se je uradno začela
15. 09. 2000 00.00
Opolnoči se je začela uradna volilna kampanja pred letošnjimi parlamentarnimi volitvami. Trajala bo do petka 13. oktobra, ko bo nastopil volilni molk. Prvi dan pa, razen redkih izjem, o kakšnem strankarskem nagovarjanju volicev še vedno ni ne duha ne sluha. Prav tako še ne visijo manjši plakati za poslanske kandidate, saj večina strank še nima dokončne kandidatne liste.
MP3.com gre za nohte
08. 09. 2000 00.00
Pravne zdrahe okoli delovanja podjetja MP3.com so dodale temu sodnemu procesu novo poglavje. Sodnik Rakoff je odločil, da je podjetje zavestno kršilo avtorske pravice glasbene založbe Universal Music Group. Kazen je ostra. Sodnik je odločil, da bo MP3.com Universalu moral plačati 25.000 dolarjev za vsak CD te založbe, ki ga je uvrstil na svojo listo brez plačila avtorskih pravic. Po mnenju opazovalcev lahko skupen znesek kazni doseže 250 milijonov dolarjev, predstavniki MP3.com pa pravijo, da vse skupaj lahko znese celo 3.6 milijarde dolarjev. Kljub temu, da so odvetniki podjetja sodnika prosili, da naj skupni znesek kazni ne preseže 400 milijonov dolarjev, se je ta odločil drugače. "Za vsak posamezen CD bi lahko prisodil kazen do 150.000 dolarjev, vendar sem se odločil za toliko nižji znesek, ker Universal ni dokazoval, kolikšno izgubo prometa je imel, čeprav bi lahko. Kazen pa je tako visoka zato, ker naj bo proces zgled ostalim nadebudnim internet podjetjem, ki mislijo, da lahko z novo tehnologijo obidejo zakone," je v izjavi za javnost povedal Rakoff.
V SKB banki širijo ponudbo
08. 09. 2000 00.00
V SKB banki so v zadnjem letu, kot s posrednikom na tuje trge vrednostnih papirjev, vstopile številne stranke, zato zdaj ponudbo širijo tudi na področje gospodarjenja s tujimi vrednostnimi papirji. Odločitev za vstop na tuje trge bo tako lažja tudi za tiste vlagatelje, ki želijo svoje naložbene odločitve prepustiti strokovnjakom, so sporočili iz SKB.
Francis Magister v Sloveniji
01. 09. 2000 00.00
V Ljubljani se te dni mudi Francis Magister, ki je letos že petič organiziral dobrodelni golf turnir v Pitsburghu, čigar izkupiček je v celoti namenjen Skladu za izgradnjo nove pediatrične klinike. Magister že več let predstavlja glavnega donatorja za izgradnjo nove klinike, na njegovo pobudo pa so tradicionalni turnir prenesli tudi na slovenska tla.
Prvi vesoljski turist končal preiskave
25. 08. 2000 00.00
Prvi vesoljski turist, ki bo za polet na rusko orbitalno znanstveno postajo Mir plačal 20 milijonov dolarjev, kalifornijski milijonar Dennis Tito (59), je po poročanju ruske tiskovne agencije Itar-Tass na medicinski komisiji uspešno opravil psihološke in telesne teste in začel vaditi za polet v vesolje.
Za zaščito potrošnika
23. 08. 2000 00.00
Glavni cilj zakona o potrošniških kreditih, ki je danes stopil v veljavo, je zaščita potrošnika kot šibkejše stranke v pogodbenem razmerju. Po novem bo potrošnik tudi bolj seznanjen, koliko ga bo najem kredita stal. Določbe zakona se tako nanašajo na potrošniške kredite v najširšem pomenu besede. V ta okvir sodijo med drugim posojila v obliki odloženega plačila, zlasti pri prodaji blaga ali zagotavljanju storitev ter gotovinska posojila ali prekoračitve na tekočem računu. Zakon predvideva tudi izjeme. Tako denimo ne velja za sklepanje tistih kreditnih pogodb, v katerih je znesek kredita manjši od 40.000 tolarjev, prav tako ne velja za pogodbe z odplačilno dobo do največ treh mesecev. Zakon o potrošniških kreditih uvaja dovoljenje za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja, ki jih bo potrebno pridobiti do konca leta 2001.
O'Neal pomaga policiji
09. 08. 2000 00.00
Predstavniki policije iz Los Angelesa so sporočili, da so prejeli ček v vrednosti 42.893 ameriških dolarjev, ki jim ga je le nekaj dni po odločilni tekmi finala severnoameriške košarkarske lige NBA poslal zvezdnik moštva Los Angeles Lakers Shaquille O'Neal. S tem denarjem bo policijski oddelek nabavil nov patruljni avto, ki bo nadomestil enega izmed dveh "terencev", ki so ju navijači Lakersov ob slavju po finalni zmagi - Lakersi so ugnali Indiano s 4:2 - zažgali.
Rekorden znesek deviznih rezerv
01. 08. 2000 08.54
Skupne devizne rezerve Hrvaške narodne banke (HNB) so na dan 27. julija letos znašale 3,537 milijarde ameriških dolarjev, kar je rekorden znesek deviznih rezerv. V primerjavi z julijem lani so devizne rezerve Hrvaške narodne banke porasle za 28,37 odstotka.
Rezerve Hrvaške 3,53 milijarde USD
31. 07. 2000 11.53
Skupne devizne rezerve Hrvaške narodne banke (HNB) so na dan 27. julija letos znašale 3,537 milijarde ameriških dolarjev, kar je rekorden znesek deviznih rezerv. V primerjavi z julijem lani so devizne rezerve Hrvaške narodne banke porasle za 28,37 odstotka. Okrepljeno povpraševanje poslovnih bank po kunah se je iz predsezone preneslo še v sezono. Tako je HNB v zadnjih dveh mesecih od poslovnih bank odkupila 158,87 milijona ameriških dolarjev, piše zagrebški Vjesnik, sklicujoč se na sporočilo s seje sveta HNB. Devizne rezerve hrvaške centralne banke so januarja letos znašale 2,85 milijarde ameriških dolarjev. Februarja so bile nekaj manjše, 2,8 milijarde USD, od marca, ko so znašale 2,92 milijarde USD, pa so se samo še vzpenjale: aprila so dosegle 2,94 milijarde, maja 3,1 milijarde in junija 3,23 milijarde USD.
V tujini blokirani dve milijardi
28. 07. 2000 10.52
Zvezna ministrica za sodelovanje z mednarodnimi finančnimi in drugimi organizacijami Borka Vučić je v pogovoru za vladno Borbo povedala, da sta v tujih poslovnih in mednarodnih finančnih ustanovah blokirani dve milijardi dolarjev sredstev, ki so last ZRJ, centralne banke ter poslovnih bank in podjetij. Vučičeva je zatrdila, da so sredstva blokirana v nasprotju z vsemi bančnimi pravili in konvencijami. Jugoslavija je po njenih besedah žrtev hudih gospodarskih sankcij zgolj zato, ker je želela ohraniti nacionalno in in gospodarsko identiteto in ker je želela pomagati pri pravičnem reševanju posledic razpada nekdanje skupne države. Ob uvedbi sankcij so bili ukinjeni tudi preferenciali ter uvedena prepoved naložb v ZRJ, finančnih transakcij in plačilnega prometa, je še poudarila. Beograjska revija Blic News pa je v najnovejši številki zapisala, da so tuji upniki zasegli pet milijonov dolarjev sredstev Beogradske banke v njeni londonski podružnici. Do zaplembe naj bi po pisanju časnika prišlo na podlagi sodnega sklepa o prisilni izterjavi 60 milijonov dolga Beogradske banke. Blic News piše, da so v londonski podružnici Beogradske banke zasegli le minimalni znesek dolga, zato imajo tuji upniki pravico do zaplembe tudi drugega premoženja te banke.
5,3 milijarde dolarjev za OI 2004
26. 07. 2000 15.56
Grška vlada bo namenila 5,3 milijarde ameriških dolarjev različnim projektom, povezanih z letnimi olimpijskimi igrami v Atenah leta 2004. Organizacijski komite iger bo neposredno prejel 1,8 milijarde dolarjev, preostali znesek pa bo namenjen izboljšanju infrastrukture v Atenah in drugod po Grčiji. Omenjena finančna sredstva naj bi v največji meri namenili za posodobitev železniške in cestne infrastrukture v Atenah, s čimer naj bi bistveno izboljšali prometno stanje v grški prestolnici, ki ga nekateri opisujejo kot popoln kaos.
Odločbe o odmeri dohodnine
13. 07. 2000 12.46
Za leto 1999 je bilo do konca maja letos vloženih 1.138.654 napovedi za odmero dohodnine, do 12. julija 2000 pa je bilo izdanih 703.434 odločb o odmeri dohodnine za leto 1999. Od teh je bilo 98.258 oz. 13,96 odstotka odločb z doplačilom, 442.729 oz. 62,94 odstotka odločb z vračilom in 162.447 oz. 23,1 odstotka odločb brez doplačila ali vračila dohodnine. Kot so sporočili iz davčne uprave, je povprečni znesek doplačila znašal 32.181 tolarja, vračila pa 28.237 tolarja.
BS sprejela nov sistem zajamčenih vlog
28. 06. 2000 16.56
Svet Banke Slovenije (BS) je na včerajšnji seji sprejel sklep o sistemu zajamčenih vlog, ki bo pričel veljati 1. januarja 2001. Nova ureditev zagotavlja izplačilo zajamčenih vlog posameznim vlagateljem do višine 3,7 milijona tolarjev v primeru stečaja banke ali hranilnice. Zajamčene so vloge tako fizičnih oseb kot tudi malih pravnih oseb, niso pa zajamčene vloge države, lokalnih skupnosti, vloge oseb, ki so z banko povezane, vloge na prinosnika in podobno.
Srečanje invalidov vojn Slovenije
24. 06. 2000 17.42
Invalidi vojn Slovenije so se danes zbrali na vsakoletnem srečanju, na katerem so med drugim opozorili na problematiko izplačila vojnih odškodnin. Kot pravijo, se to že predolgo vleče in če država pri oblikovanju zakona o odškodninah ne bo prisluhnila njihovim zahtevam, se bodo obrnili na ustavno sodišče, je poročal Radio Slovenija.