administracija
Američani podprli makedonsko vlado
02. 03. 2001 00.00
Ameriška administracija je včeraj izrazila podporo makedonski vladi, kritizirala pa skrajneže, ki so odgovorni za nemire v vasi Tanuševci ob meji s Kosovom. "ZDA obsojajo tovrstno nasilje skrajnežev, ki skušajo ogroziti stabilnost Makedonije, Kosova in celotnega območja," je dejal tiskovni predstavnik State Departmenta Richard Boucher. Dodal je, da Washington podpira zmeren odgovor makedonske vlade in da bo storil vse, kar je v njihovi moči, da bo skupaj z zvezo NATO pomagala Skopju pri nadzoru razmer. Na makedonsko-jugoslovanski meji zadnje dni prihaja do incidentov in obstreljevanj s strani albanskih skrajnežev.
Bush bo predstavil davčni načrt
27. 02. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush bo danes zvečer pred obema domovoma ameriškega kongresa predstavil svoj proračunski predlog za fiskalno leto 2002, katerega osrednji del bodo davčne olajšave. Zmanjševanje davkov je bila osrednja parola Busheve predvolilne kampanje in od uspešnosti njegovih predlogov je v veliki meri odvisna njegova nadaljnja kariera v Beli hiši. Kljub privlačnosti zamisli o vračanju denarja davkoplačevalcem, pa Bushu doslej iz različnih razlogov ni uspelo dovolj prepričati javnosti in kongresnikov.
Microsoft na prizivnem sodišču
26. 02. 2001 00.00
Zvezno prizivno sodišče v Washingtonu bo danes začelo z dvodnevnimi zaslišanji v prizivu računalniškega velikana Microsoft proti odločitvi zveznega sodnika Thomasa Penfielda Jacksona, ki je 7. junija lani ukazal razbiti podjetje na dva dela. Jackson je odločitev sprejel po tožbi, ki so jo zaradi kršenja več kot sto let stare protimonopolne zakonodaje proti Microsoftu vložili zvezno pravosodno ministrstvo in 19 zveznih držav. Microsoft je morda računal, da bo s prihodom novega predsednika v Washington zavladalo zanj ugodnejše ozračje, vendar glede na pravno ekipo, ki bo zagovarjala vladna stališča, ne more računati na podporo konservativnega tabora. Med najbolj znanimi pravnimi svetniki vlade sta namreč nekdanji "preganjalec" predsednika Billa Clintona Ken Starr ter nekdanji kandidat za sodnika vrhovnega sodišča ZDA Robert Bork.
Bush predvsem o Iraku
23. 02. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je domačim novinarjem sinoči odgovarjal na prvi novinarski konferenci v Beli hiši, odkar je pred mesecem dni prevzel svoj položaj. Nakazal je, da bo njegova administracija vodila zunanjo politiko predvsem v skladu z ameriškimi interesi, ne glede na to, kaj o tem misli tujina.
Bush opozarja Sadama Huseina
23. 02. 2001 00.00
Ameriški predsednik George W. Bush je na včerajšnji novinarski konferenci v Beli hiši iraškega predsednika Sadama Huseina opozoril, da ZDA ne bodo dopustile, da Irak razvija orožje za množično uničenje ali da ustrahuje svoje sosede. Bush je tokrat prvič jasno in glasno priznal, da ameriško-britansko bombardiranje Iraka pretekli teden ni bila rutinska zadeva, ampak predvsem sporočilo predsedniku Sadamu Huseinu, da bodo ZDA v tej regiji vodile aktivno politiko.
Fischer na obisku v Washingtonu
22. 02. 2001 00.00
Nemški zunanji minister Joschka Fischer je drugi dan obiska v ZDA izrazil zadovoljstvo nad uspešnimi pogovori z ameriškim kolegom Colinom Powellom, od katerega je dobil zagotovilo, da se ZDA ne bodo enostransko umaknile z Balkana. Fischer se je pogovarjal še s trgovinskim predstavnikom ZDA Robertom Zoellickom.
Bush o povečanju obrambnega proračuna
13. 02. 2001 00.00
Med obiskom vojaškega oporišča Fort Stewart v zvezni državi Georgia je ameriški predsednik George Bush napovedal povečanje obrambnega proračuna v fiskalnem letu 2002 in obljubil, da si bo prizadeval za izboljšanje življenjskega standarda pripadnikov oboroženih sil. Bush je tako napovedal, da bo v proračunskem predlogu za leto 2002 310 milijard dolarjev, kar je za 14 milijard več kot v proračunu za letošnje leto. Busheva napoved o povečanju proračunskih sredstev za obrambo je sprožila takojšnjo kritiko vodje demokratske manjšine v predstavniškem domu kongresa Dicka Gephardta, vendar na račun Bushevega načrta davčnih olajšav.
Izročitev Miloševića ni pogoj za pomoč
13. 02. 2001 00.00
V pogovoru za zasebno agencijo Beta je veleposlanik ZDA v Beogradu William Montgomery povedal, da Združene države ne bodo pogojevale svoje nadaljnje pomoči ZRJ z izročitvijo nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića haaškemu mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslaviji do 31. marca letos.
ZDA ostajajo na Balkanu
03. 02. 2001 00.00
Ameriški državni sekrertar Colin Powell si je v minulih dneh prizadeval razgnati strahove o umiku ZDA z Balkana in na pogovore sprejel več predstavnikov držav z območja, obenem pa zavrnil pogovor s predsednikom Črne gore Milom Djukanovićem. Tiskovni predstavnik State Departmenta Richard Boucher je uradno pojasnil, da se Powell in Djukanović nista sestala zaradi "težav z urnikom", ter zato, ker se ZDA ne želijo vmešavati v volilni proces v Črni gori, kjer bodo aprila pripravili parlamentarne volitve, po katerih se bodo njeni prebivalci odločali tudi o razpisu referenduma o neodvisnosti.
Scharping na obisku v Moskvi
30. 01. 2001 00.00
Nemški obrambni minister Rudolf Scharping je na srečanju v Moskvi z ruskim kolegom Igorjem Sergejevom izrekel nemško podporo Rusiji pri njenem nasprotovanju načrtovani namestitvi ameriškega protiraketnega ščita (NMD). Scharping je pri tem poudaril, da ne gre ogrožati ravnovesja mednarodne varnosti. Scharping in Sergejev sta podpisala tudi načrt sodelovanja med obrambnima ministrstvoma obeh držav, ki predvideva izmenjavo obiskov vojaških delegacij, pa tudi skupne vojaške vaje.
Palestinski begunci ne bodo večno v Libanonu
29. 01. 2001 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat je danes za neki libanonski časnik izjavil, da nihče od 370.000 palestinskih beguncev ne bo za vedno ostal v Libanonu. Po njegovem mnenju je treba vprašanje palestinskih beguncev v Libanonu rešiti v okviru bližnjevzhodnega mirovnega sporazuma, s čimer se je strinjala tudi prejšnja ameriška administracija.
Bush v stiku s tujimi voditelji
25. 01. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush mlajši je v prvem tednu svojega mandata že navezal stike z nekaterimi tujimi voditelji. Bush je prejel kopico čestitk iz različnih držav sveta in se med drugim po telefonu pogovarjal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ki mu je prav tako čestital za prevzem položaja. Po sporočilih iz Bele hiše je Bush poklical tudi kralja Fahda in kronskega princa Abdulaha iz Savdske Arabije, egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka in jordanskega kralja Abdulaha. Že v torek pa je Bush poklical tudi japonskega premiera Jošira Morija in se pogovarjal z novo filipinsko predsednico Glorio Macapagal Arroyo.
Slovesnosti v čast novega predsednika
19. 01. 2001 00.00
V ameriški prestolnici so se včeraj začele štiridnevne slovesnosti v čast novega predsednika Georga Busha ml., ki bo položaj uradno nastopil po prisegi v soboto, 20. januarja. Bush se je skupaj s soprogo Lauro in podpredsednikom Dickom Cheneyjem udeležil zabavne prireditve s koncerti in ognjemeti pred Lincolnovim spomenikom, zvečer pa izrazil hvaležnost za obilno predvolilno podporo bogatim donatorjem in republikanski stranki. Na večerji z donatorji je udeležence navdušil z izjavo, da ve, kdo plačuje račune, zaradi česar ne bo pozabil na zmanjševanje davkov. Novoizvoljeni predsednik je poudaril, da njegova administracija prinaša spremembe, v kar nihče ne dvomi.
Preplah zaradi norih krav
18. 01. 2001 00.00
V Nemčiji so doslej potrdili 16 primerov bolezni BSE, v državi pa od novembra, ko so odkrili prvo obolelo kravo, obširneje testirajo govedo. Italijansko ministrstvo za zdravstvo pa je potrdilo, da so odkrili prvi primer bolezni norih krav. Pristojne oblasti so izdale odlok o zakolu celotne črede, iz katere je obolela krava izvirala. Med kmeti je ta odločitev dvignila veliko prahu.
Ubili direktorja palestinske televizije
18. 01. 2001 00.00
Sinočnji pogovori med palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom in izraelskim zunanjim ministrom Šlomom Ben Amijem v Kairu so se po poročanju palestinskih virov končali "brez napredka". Po trditvah izraelske strani sta se Arafat in Ben Ami dogovorila, da bosta pogovore nadaljevala. Na srečanju je sodeloval tudi egiptovski predsednik Hosni Mubarak. Izrael je sinoči odpravil blokado palestinskega mesta Tulkarem na severu Zahodnega brega, kjer sta bila kmalu zatem v incidentu lažje ranjena izrelski častnik in Palestinec.
Rast spletnega kriminala na Japonskem
15. 01. 2001 00.00
Izsledki japonske vladne raziskave kažejo, da se je prejšnje leto je število poročil o računalniških virusih v deželi vzhajajočega sonca potrojilo.
Clinton oddal zadnje poročilo
13. 01. 2001 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je kongresu podal svoje zadnje gospodarsko poročilo in ob tem opozoril, da bodo velike davčne olajšave, ki jih načrtuje njegov naslednik George Bush, skupaj z večjo porabo, ogrozile nadaljevanje najdaljšega obdobja gospodarske rasti v ameriški zgodovini. Clinton se je pohvalil, da so ZDA pod njegovim vodstvom dosegle neprimerljiv gospodarski napredek. Omenil je 22 milijonov novih delovnih mest in najnižjo stopnjo brezposelnosti v zadnjih nekaj desetletjih, ki se v zadnjih mesecih giblje okrog 4 odstotkov.
Bush bo moral pomiriti zaveznike
13. 01. 2001 00.00
Administracija novega ameriškega predsednika Georgea W. Busha bo morala pomiriti svoje zaveznike glede Severne Koreje, protiraketnega ščita in sodelovanja ameriških vojakov na Balkanu, je ocenila ameriška državna sekretarka v odhodu Madeleine Albright. Potreba po pomiritvi zaveznikov je toliko večja, ker ob prihodu Billa Clintona v Belo hišo leta 1993 to ni bilo potrebno, je v pogovoru za časnik International Herald Tribune povedala Albrightova.
Palestinci zavrnili mirovni sporazum
08. 01. 2001 00.00
Na Bližnjem vzhodu je propadel še en poskus ameriškega predsednika Billa Clintona, da bi zaustavil spopade med Izraelci in Palestinci . Palestinci so namreč vnovič zavrnili zadnji mirovni sporazum. V palestinski vstaji, ki je izbruhnila 28. septembra lani, pa je bilo ubitih že 280 ljudi, od tega večina
Kongres potrdil Busha
07. 01. 2001 00.00
Podpredsednik Al Gore, demokratski kandidat za predsednika ZDA, je po uradni dolžnosti Georga W. Busha včeraj proglasil za zmagovalca predsedniških volitev. Ameriški kongres je na posebnem zasedanju tako tudi uradno potrdil republikanca Georgea W. Busha za zmagovalca ameriških predsedniških volitev avgusta lani. Dva meseca po volitvah sta oba domova kongresa po pričakovanjih potrdila glasovanje elektorskega kolidža, na katerem so delegati političnih strank v prestolnicah posameznih zveznih držav in okrožju Kolumbija 18. decembra Bushu (in podpredsedniškemu kandidatu Dicku Cheneyu) namenili zanesljivo večino 271 elektorskih glasov, Goreu (in Liebermanu) pa 266.
Bush bo imenoval še zadnje tri ministre
02. 01. 2001 00.00
Na novinarski konferenci v Austinu naj bi novoizvoljeni ameriški predsednik George W. Bush drevi imenoval še zadnje ministre v svoji vladi. Tako naj bi bila znana imena ministrov za promet, delo in energetiko.
Arafat pripravljen na srečanje z Barakom
29. 12. 2000 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat se je pripravljen udeležiti vrhunskega srečanja z izraelskim premierom v odstopu Ehudom Barakom, na katerem bi dorekli podrobnosti predlogov ameriškega predsednika Billa Clintona o rešitvi odprtih vprašanj med sprtima stranema, je danes dejal palestinski minister za mednarodno sodelovanje Nabil Šat. Izraelski radio pa je poročal, da izraelski premier meni, da je trenutno le malo možnosti za srečanje z Arafatom, saj palestinska stran ni dala jasnega odgovora na Clintonove predloge. Zaradi palestinskih pomislekov je propadel četrtkov vrh med obema voditeljema v egiptovskem letovišču Šarm el Šejk. Javnomnenjske raziskave kažejo, da je večina Izraelscev proti Clintonovemu mirovnemu predlogu, in da je Barakova popularnost ponovna padla, kar ne kaže na njegov uspeh na volitvah 6. februarja.
Koštunica bi Kosovo očistil teroristov
19. 12. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica se je zavzel za spremembo mirovnega sporazuma o Kosovu tako, da bi enotam ZRJ omogočili delovanje bližje administrativni meji s Kosovom. Predlagal je, da bi demilitarizirano območje s sedanjih pet zožili na enega do dva kilometra. To bi po njegovem mnenju omogočilo ponovno vzpostavitev stabilnosti na območju. Štiri dni pred parlamentarnimi volitvami v Srbiji je Koštunica dejal, da je meja s Kosovom eno od najbolj perečih vprašanj, s katerimi se trenutno ukvarja njegova administracija. Poudaril je, da je njegov cilj očistiti Kosovo teroristov. Poudaril je, da se je pokazalo, da sile KFOR niso sposobne ustaviti nasilja na Kosovu, in pristavil, da če jim ni uspelo v pokrajini, potem je zaman pričakovati, da jim bo uspelo v dolini Preševa.
Ameriški kongres potrdil proračun
16. 12. 2000 00.00
S precejšnjo zamudo je Ameriški kongres končno potrdil predlog 1,8 bilijona dolarjev vrednega proračuna za fiskalno leto 2001, ki se je začelo s prvim oktobrom letos. Bela hiša in republikanska večina v obeh domovih 106. kongresa sta šele sinoči dosegla sporazum o zadnjem od skupaj trinajstih proračunskih zakonov, ki zadeva 351 milijard dolarjev, namenjenih ministrstvu za delo, izobraževanje in zdravstvo ter z njimi povezane vladne programe. Administracija predsednika Billa Clintona si je želela še okrog 3,6 milijard več, vendar je na koncu privolila v 13 milijard dolarjev večjo porabo kot v fiskalnem letu 2000. Kar dve tretjini proračunskih sredstev bodo namenili utrjevanju pokojninskega sistema in odplačevanju obresti za nacionalni dolg, poraba pa znaša 634,5 milijarde dolarjev.
Bush prejema čestitke
14. 12. 2000 00.00
Šestintrideset dni po volitvah za 43. ameriškega predsednika, kar štirih štetjih glasovnic na Floridi in pravnih sporih na pristojnih sodiščih je demokratski kandidat Al Gore priznal poraz in svojemu tekmecu Georgu Bushu mlajšemu čestital za zmago. Bush je kmalu zatem v zmagoslavnem govoru v Austinu poudaril, da se bo zavzemal za dobro vseh Američanov.
V ZRJ kmalu urad haaškega sodišča
18. 11. 2000 00.00
Po mnenju Clintonove administracije je ZR Jugoslavija storila prvi veliki korak, ki bo omogočil, da bodo lahko sodili nekdanjemu predsedniku Slobodanu Miloševiću. Nova vlada ZRJ naj bi za prihodnji teden odobrila obisk preiskovalcev za vojne zločine ZN. V začetku minulega tedna je predsednik ZRJ Vojislav Koštunica pozdravil napovedano odprtje beograjske pisarne Mednarodnega haaškega sodišča. Jugoslovanski vladni uradniki so že potrdili, da bodo preiskovalcem izdali vize. Preden je Koštunica zmagal na septembrskih volitvah, je namreč zavračal možnost, da bi izročili Miloševića, ki so ga lani obtožili za zločine na Kosovu. ZDA sedaj verjamejo, da novi predsednik pripravlja teren za prav to dejanje. Najnovejše javno mnenje v ZRJ kaže na podporo Koštunici in tudi za izročitev Milosevića.
Odobren izvoz enkripcijskih tehnologij
24. 10. 2000 00.00
Po večletih pritiskov s strani računalniške industrije se je Clintonova administracija odločila dovoliti izvoz najmočnejših enkripcijskih tehnologij v 23 različnih držav. Od prejšnjega četrtka dalje so varnostni mehanizmi tako na voljo tudi vladam evropske unije, Avstralije, Japonske, Nove Zelandije, Norveške, Švice, Češke, Poljske in Madžarske. Letos je Commerce Department, ameriški ekvivalent našega Ministrstva za gospodarstvo, že odobril prodajo enkripcije gospodarskim subjektom v teh in še nekaterih drugih državah, med katerimi je tudi Slovenija. Omenjene spremembe so sad dolgoletnih prizadevanj ameriške računalniške industrije, saj so se nekatera velika podjetja že nekaj časa trudila dobiti dovoljenje za prodajo orodij, ki bodo pripomogla k varnejšim elektronskim transakcijam na stari celini in v ostalih z ameriško enkripcijo blagoslovljenih državah. Zanimiv je pri tem predvsem nenaden obrat Bele hiše od nasvetov pravne stroke in varnostnih agencij k čistemu kapitalističnemu razmišljanju, saj ni skrivnost, da bo dobiček ob takšnem povečanju trga najbrž velikanski, razen tega pa bo ameriškim podjetjem, ki se ukvarjajo z razvojem tovrstne programske opreme tako tudi omogočeno obdržati vodilno vlogo na tržišču. Pri BSA (Business Software Alliance) so po desetih letih boja proti mlinom na veter na moč zadovoljni s takšnim stališčem vlade. “
Odzivi mednarodne skupnosti na volitve v ZRJ
26. 09. 2000 00.00
Ameriška administracija se je doslej vzdržala daljših komentarjev na povolilno dogajanje v ZR Jugoslaviji, medtem pa sta oba domova ameriškega kongresa potrdila predlog zakona o finančni pomoči opozicijskim skupinam oziroma pomoč pri razvoju demokracije v Srbiji in Črni Gori, ki v letu 2000 znaša okrog 50 milijonov ameriških dolarjev.
Tudi Demokratska stranka podpira smrtno kazen
16. 08. 2000 00.00
Ameriška Demokratska stranka je drugi dan nacionalne konvencije v Los Angelesu posvetila predstavitvi in sprejemu strankine platforme, v kateri so navedene prednostne naloge stranke in njenega morebitnega predsednika do konca naslednjega štiriletnega volilnega obdobja. Medtem ko je večina vsebine platforme nesporna, pa je vključitev podpore smrtni kazni v besedilo vnesla nekaj tihega razdora med strankinim levim krilom in večinskim sredinskim delom. Platforma je sestavljena iz treh večjih tematskih sklopov z zvenečimi naslovi - Blaginja, Napredek in Mir. Izpostavljeni so dosežki administracije Billa Clintona in Ala Gora na Severnem Irskem, prizadevanja za mir na Bližnjem vzhodu in zadnji balkanski vojni v Bosni in Hercegovini ter na Kosovu, kakor tudi zavezanost nadaljnji širitvi zveze NATO. V skladu s potrjenim zanimanjem Gora za probleme okolja je v platformo uvrščeno prizadevanje za ratifikacijo Kjotskega protokola o zmanjševanju emisije škodljivih plinov iz leta 1997, boj proti epidemijam, kot je aids, ter boj proti mamilom in organiziranemu kriminalu. Pozornost je posvečena tudi ameriški vojski, ki je, kot je razvidno iz platforme, najboljša na svetu, vendar je to prednost potrebno ohranjati z dobrimi plačami, urjenjem in izkoriščanjem tehnoloških prednosti.
Nov bližnjevzhodni vrh v Septembru
15. 08. 2000 00.00
Palestinski predsednik Jaser Arafat po današnjih pogovorih z vietnamskim predsednikom Tranom Ducom Luongom ni izključil novega sklica bližnjevzhodnega vrha v prihodnjem mesecu. Ob tem je ponovil, da 13. september še vedno ostaja datum, ko nameravajo razglasiti neodvisno državo. Na vprašanje novinarjev, kako verjetna je možnost, da bo prišlo do novega bližnjevzhodnega vrha še pred razglasitvijo palestinske države, je izrazil upanje, da bodo posredovali EU, ameriška administracija, Rusija, arabske države, Kitajska in Japonska.