ali
Irak ni več sposoben izdelave jedrskega orožja
14. 04. 1998 09.42
Irak po mnenju Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) trenutno ni več sposoben izdelovati jedrskega orožja. Takšno mnenje je omenjena agencija vsaj zapisala v poročilu, ki ga je v ponedeljek predložila Varnostnemu svetu Združenih narodov. Sklepi slonijo na ugotovitvah strokovnjakov IAEA, do katerih so se dokopali v času od 1. oktobra lani do 1. aprila letos ob ogledu 93 naprav v Iraku. Večino inšpekcij so opravili brez predhodne napovedi. Med pregledi pa niso našli "nobene sledi o prepovedanem materialu, opremi ali dejavnosti" za izdelavo jedrskega orožja.
V ZRJ milijon in pol brezposelnih
13. 04. 1998 09.44
V Zvezni republiki Jugoslaviji je brezposelnih milijon in pol ljudi. Med njimi je 800.000 ljudi brez kakršnekoli zaposlitve, 700.000 je na prisilnem dopustu ali pa so tehnološki višek. Zveza neodvisnih sindikatov Jugoslavije tudi navaja, da je število brezposelnih v ZRJ že višje kot število upokojencev, ki jih je milijon in 477.663. Med brezposelnimi je največ mladih ljudi, starih do 30 let. Približno 80 odstotkov vseh brezposelnih čaka na delo že več kot leto dni, kar pomeni, da postaja brezposelnost trajna.
V Indoneziji prepovedali potovanja v tujino 50 bančnim managerjem
13. 04. 1998 09.42
V Indoneziji so 50 bančnim managerjem začasno prepovedali potovanja v tujino. Gre za vodilno osebje "problematičnih" bank, katerih dejavnosti so v preiskavi. Prepoved potovanj velja za 30 dni, lahko pa jo podaljšajo tudi do pol leta, če ne bodo poravnali svojih obveznosti do centralne banke. Minister za pravosodje Muladi je tudi povedal, da je prepoved potovanj v okviru načrta restrukturiranja bančnega sistema, ki je v skladu s pogoji 43 milijard dolarjev visokega posojila Mednarodnega denarnega sklada. V začetku meseca je vlada zaprla ali prevzela nadzor nad 14 nelikvidnimi bankami, nekaj med njimi pa je bilo povezanih z družino predsednika Suharta.
Predsednik DZ Podobnik odpotoval v Sarajevo
13. 04. 1998 09.39
V Sarajevo je dopoldne odpotovala slovenska delegacija pod vodstvom predsednika državnega zbora Janeza Podobnika, ki se bo v naslednjih dveh dneh mudila v glavnem mestu Bosne in Hercegovine (BiH) ter med drugim tamkajšnjim predstavnikom uradno predala tovor sanitetnega materiala in zdravil iz okvira slovenske humanitarne pomoči BiH. Po sprejemu na sarajevskem letališču bodo člani delegacije prvi dan obiska najprej odšli na pogovore na slovensko veleposlaništvo, ki ga vodi veleposlanik Drago Mirošič, in se zatem v prostorih kulturnega društva Ivan Cankar srečali s predstavniki tamkajšnje slovenske skupnosti. V BiH živi okoli 20.000 oseb slovenske narodnosti ali potomcev slovenskih prednikov, med katerimi se bodo srečanja s predsednikom državnega zbora Janezom Podobnikom poleg sonarodnjakov iz Sarajeva udeležili tudi predstavniki slovenskega življa iz Tuzle, Zenice, Travnika, Viteza in Kaknja.
Napoved za Slovenijo
13. 04. 1998 09.00
Danes in jutri bo spremenljivo do pretežno oblačno s krajevnimi padavinami, delno kot plohami ali posameznimi nevihtami. Več padavin bo v zahodni Sloveniji. Meja sneženja bo na nadmorski višini okoli 800 metrov. Pihal bo jugozahodni veter, ob morju jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 6, najvišje dnevne od 5 do 10, ob morju do 13 stopinj C.
Bar za nadebudne umetnike
13. 04. 1998 07.48
V ameriškem mestu Philadelphia so nedavno odprli Art bar, v katerem trikrat tedensko nastopajo modeli. Umetniki, ki so čez dan zaposleni kot prodajalci knjig, grafični oblikovalci ali slikarji pokrajin, prihajajo, da bi slikali človeško figuro. Art bar jim nudi možnost, da lahko zastonj skicirajo, medtem ko jim pomeni drugo možnost plačevanje v kakšni slikarski šoli. Modeli med premori klepetajo z gosti, slika pa tudi lastnik bara, takrat, ko mu ni treba točiti piva. Obiskovalci so zadovoljni, saj pravijo, da v baru bolj sproščeno slikajo, saj njihova umetnina ni nujno tudi dobra. Zadovoljen pa je tudi lastnik, ki je bar odprl z željo, da bi postalo zbirališče ljubiteljev umetnosti.
Irska skupnost v New Yorku zadržana do mirovnega sporazuma
12. 04. 1998 11.13
Newyorčani irskega porekla so povečini zadržani do zgodovinskega mirovnega sporazuma, ki obljublja boljše čase na Severnem Irskem po 30 letih nasilja in 3000 žrtvah. New York je že dolga leta kulturno in politično središče Ircev v ZDA, tako katolikov kot tudi protestantov, ki na Severnem Irskem predstavljajo večino. New York Times je zato opravil raziskavo med različnimi irskimi organizacijami. "Mirovni sporazum obljublja veliko. Toda v preteklosti smo videli že mnogo premirij in sporazumov," je dejala predsednica Galske lige Kathleen Regan. Večina irskih poslovnežev in lastnikov številnih irskih pubov v New Yorku je prav tako pesimistična. "Mislim, da se ne bo nič spremenilo. Versko sovraštvo je pregloboko zakoreninjeno," trdi lastnik gradbenega podjetja Thomas Devine. Direktor Imigracijskega centra smaragdni otok, ki pomaga irskim priseljencem, Eamon Dornan, meni, da je sporazum onemogočil združitev irskih ozemelj in s tem poglobil razdeljenost države. Ameriški Irci izražajo tudi dvome o poštenosti napovedanih referendumov, s katerima bodo Irci potrdili ali zavrgli sporazum. "Zadeva lahko vsak trenutek ponovno eksplodira. Kdo bo nadziral referendum? Na Severnem Irskem ni bilo poštenih volitev že 800 let," je dejal Paddy Reiley,lastnik irskega puba.
Ženske trpijo zaradi hujših bolečin kot moški, toda jih bolje prenašajo
12. 04. 1998 10.55
Ženske so bolj občutljive na bolečino kot moški, toda prenašajo jo bolje, hitreje si opomorejo in ne dopuščajo, da bi bolečine vplivale na njihovo razpoloženje, kaže najnovejša ameriška študija, v kateri je sodelovalo 99 žensk in 38 moških, obolelih za artritisom. Raziskave so pokazale, da se ženske pogosteje pritožujejo zaradi bolečin, vandar pa nanje gledajo kot na "poziv za akcijo" t.j. za ukrepe, s katerimi bolečine zmanjšajo oziroma preusmerijo pozornost drugam. Medtem pa se moški raje poslužujejo metode "molči in trpi". Dr. Karen Berkley z univerze v Tallahasseju na Floridi meni, da daje ženskam večja občutljivost na bolečino dolgoročno gledano moč, pomaga jim, da bolečino identificirajo in s tem v zvezi ustrezno ukrepajo. Ponavadi se ženske, ko čutijo, da bodo izposravljene bolečinam (na primer pri porodih in operativnih posegih) ustrezno pripravijo in že vnaprej iščejo rešitve (učijo se tehnik sproščanja ali poiščejo strokovno pomoč). Nasprotno pa moški čakajo in dopuščajo, da jih bolečina "napade" nepripravljene, zato se z njo težje spopadejo. Nekateri strokovnjaki menijo, da naj bi vzroki za to tičali v količini spolnih hormonov estrogena in testosterona pri ženskah oziroma moških.
Potres v Sloveniji čutile tudi sosede; velika gmotna škoda
12. 04. 1998 09.07
V Astronomsko-geofizikalnem observatoriju na Golovcu so po še neuradnih podatkih za STA povedali, da je imel potres, ki je nekaj pred 13. uro danes zatresel Slovenijo, epicenter v okolici Bovca in Kobarida. Potres je imel jakost 5,5 stopnje po Richterjevi lestvici oziroma 7. do 8. stopnje po Mercallijevi lestvici. Sporočili so tudi, da je cesta Bovec-Kobarid odprta v eni smeri, cesta na Predel pa je zaprta. Kot je poročala italijanska državna televizija RAI, je bilo potres čutiti tudi v Istri in večjih predelih severovzhodne Italije. Po podatkih hrvaške tiskovne agencije Hine pa po vsem zahodnem delu Hrvaške. Potres so po poročanju avstrijske tiskovne agencija APA čutili tudi po vsej Avstriji, najbolj na Koroškem, pa tudi v Zgornji Avstriji in na Dunaju. Nemška tiskovna agencija dpa pa je poročala, da je potres zatresel tudi okolico Muenchna. Tuje agencije o škodi ne poročajo. Radio Slovenija je pred tem poročal, da je potresni sunek trajal petnajst sekund. Po prvih podatkih je bila ena oseba poškodovana, žrtev pa potres ni zahteval. Kasneje je Radio Slovenija poročal, da naj bi potres zahteval eno človeško življenje, kar pa še ni uradno potrjeno. Oseba naj bi umrla zaradi srčne kapi iz strahu. Potres pa je zahteval zelo veliko gmotno škodo in to na razmeroma širokem območju. Dopisnik Radia Slovenija Filip Šemrl je poročal, da na Kobariškem in Bovškem nobena starejša hiša ali gospodarsko poslopje nista ostala nepoškodovana. S Kobariškim so prekinjene vse redne telefonske povezave, promet na cesti Kobarid-Bovec pa je močno oviran zaradi zemeljskega plazu, ki se je ob potresu vsul na cestišče. Na cesti proti Bovcu so se ponekod na cestišču skotalile tudi večje skale. Hiše v centru Bovca naj bi bile poškodovane in popokane. V Bovcu naj bi že organizirali očiščevalne ekipe. Gmotno škodo pa naj bi utrpeli tudi v dolini Trente. Potres so močno čutili tudi na Goriškem, v Bohinju, Zgornje savski dolini. S teh območij poročajo tudi o manjši škodi. Nekoliko manj so potres čutili tudi na območju ljubljanske kotline, celo na Štajerskem. Na teh območjih poškodb ni bilo.
Današnji potres eden najhujših po 2. svetovni vojni
12. 04. 1998 09.07
Z uprave Republike Slovenije za geofiziko so za STA povedali, da je bil današnji potres po potresu na Kozjanskem leta 1974 in v Posočju leta 1976 eden najhujših, ki je prizadel Slovenijo po 2. svetovni vojni. Svetovalec vlade za geofiziko Renato Vidrih je dejal, da so močnejši potresi, ki so v zadnjih desetletjih prizadeli Slovenijo, bili leta 1995 na območju Ilirske Bistrice, da pa je pozročil manjšo škodo. V Šempetru v Savinjski dolini je bil prav tako močan potres leta 1982, leta 1977 je bil močnejši potres tudi na Gorenjskem. Danes najbolj prizadeto območje pa je bilo priča hujšemu potresu tudi leta 1976, ko je bil Breginjski kot skoraj povsem uničen, vendar je bilo žarišče potresa v sosednji Italiji, v Furlaniji-Julijski krajini. Naše območje je sicer prizadel najhujši potres 26. marca leta 1511 na Idrijskem, ki je dosegel 10. stopnjo po Mercallijevi lestvici. Takrat je v potresu umrlo 12.000 ljudi, porušilo je skorajda vse gradove na Gorenjskem, Notranjskem in Dolenjskem. Ravno na veliko noč pred 103. leti, 14. aprila 1895, pa je območje Ljubljane prizadel najhujši potres. V žarišču, 16 kilometrov pod mestom, je potres dosegel jakost 8. do 9. stopnje po Mercallijevi lestvici. Terjal je sedem človeških življenj, poškodovanih pa je bilo tudi deset odstotkov poslopij v mestu. Prav danes popoldne, ob 15. uri, pa v ljubljanski stolnici ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. France Rode vodi potresno pobožnost ob 103. obletnici ljubljanskega potresa. V Sloveniji sicer zabeležimo vsako leto nekaj sto šibkih potresov in enega ali dva, ki dosežeta 6. stopnjo po Mercallijevi lestvici. Po potresni dejavnosti pa so v ospredju gorenjsko-ljubljansko, idrijsko in krško-brežiško območje.
Velikonočna nedelja se je začela s slovesno procesijo, sveto mašo
12. 04. 1998 07.25
Velikonočna nedelja se je danes v vseh cerkvah začela s slovesno procesijo, sveto mašo in nadaljevala z velikonočnim družinskim zajtrkom. Nadškof Franc Rode je na veliko noč, danes ob 8.30 vodil vstajenjsko slovesnost in slovesno mašo. Ob 103. obletnici ljubljanskega potresa bo danes ob 15. uri v ljubljanski stolnici nadškof Rode vodil tudi potresno pobožnost. Na veliko soboto je velikonočno vigilijo v mariborski stolnici vodil škof Franc Kramberger. Danes je škof Kramberger vodil vstajenjsko slovesnost in slovesno mašo. V stolnici v Kopru je sobotno velikonočno vigilijo ter nedeljsko slovesno mašo vodil škof Metod Pirih. Velikonočni prazniki so se začeli s cvetno nedeljo, se nadaljevali prek velikega četrtka, petka in sobote, do velikonočne nedelje. Velikonočni prazniki so za kristjane največji praznik: praznik spomina na Jezusovo trpljenje, smrt na križu in vstajenje od mrtvih, s tem pa odrešenje za vse, ki vanj verujejo. V vseh slovenskih stolnicah je bila v četrtek, ob Velikem četrtku, krizmena maša, izraz zakramentalnega bratstva med duhovniki in hkrati tudi izraz edinosti s škofom. Somaševanje vseh duhovnikov, tudi redovnikov, med katerim so obnovili duhovniške zaobljube, so vodili slovenski škofje ordinariji: v Ljubljani nadškof metropolit Franc Rode, v Mariboru škof dr. Franc Kramberger, v Kopru škof msgr. Metod Pirih. V vseh cerkvah so se v četrtek zvečer spominjali Jezusove zadnje večerje, med katero je postavil zakrament evharistije - mašo, duhovništvo in dal zapoved medsebojne ljubezni. Na veliki petek so se kristjani spominjali Jezusove smrti na križu. Na ta dan ni bilo maše, ampak so se na obredih spominjali na Jezusovo trpljenje in smrt. Na veliko soboto so se verni spominjali mrtvega Jezusa. Velika sobota je tudi dan, ko verniki najprej prinesejo k žegnu velikonočne jedi: prekajeno meso, potico, pirhe, hren. Blagoslovljeno hrano so zaužili danes, na velikonočno jutro. V soboto zvečer pa je potekala velikonočna vigilija ali bedenje, ki so jo spremljali posebni obredi. Gre za obrede, ki ponazarjajo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Najprej je to slavje luči, obnova krstnih obljub, krst katehumenov - to je odraslih ljudi, ki so se pripravili na sprejem katoliške vere -, nato je slovesna maša. Sicer pa so slovenski škofje v velikonočnem voščilu zapisali, da se "tema smrti izgublja pred žarki velikonočnega jutra. Krvave potne kaplje velikega četrtka, križ velikega petka in grobni hlad velike sobote so v siju današnjega dne zažareli v popolnoma drugi luči. Trpljenje in smrt Obenem so tega prešernega veselja, življenjske radosti in optimizma, novega zaleta in poguma, zaželeli vsem slovenskim duhovnikom, redovnikom in redovnicam, vsem cerkvenim sodelavcem in vsem rojakom doma in po svetu. Naj vas velikonočni prazniki obogatijo z obiljem milosti in Božjega blagoslova, so zapisali v velikonočnem voščilu slovenski škofje.
Pivo varuje srce
11. 04. 1998 10.37
Ljudje, ki pijejo pivo v zmernih količinah, imajo za 50 odstotkov manj možnosti, da doživijo srčni infarkt, kot pa osebe, ki uživajo alkohol v velikih količinah ali pa ga sploh ne pijejo, trdi nemški profesor Ulrich Keil. Njegova trditev temelji na osemletnih raziskavah, ki so zajele prek 2000 moških in žensk med 45 in 64 letom. Raziskave so pokazale, da je nevarnost srčnega infarkta najmanjša pri moških, ki dnevno popijejo dva do štiri kozarce piva oziroma od 20 do 39 gramov alkohola, ženske pa bi morale dnevno spiti največ "dve mali pivi".
Musabajev in Budarin odstranila raketni motor; opazila nekakšno peno; ročna ura zaostala za 12 minut
11. 04. 1998 10.22
Iz ruske orbitalne znanstvene postaje Mir sta danes za skoraj šest ur in pol izstopila kozmonavta Talgat Musabajev in Nikolaj Budarin. S stolpa Sofora, ki je pritrjen na modulu Kvant, sta odmontirala staro prenosno reaktivno napravo (VDU 1) v kateri je v ponedeljek pošla zaloga goriva in jo s skupnimi močmi odrinila stran od postaje. Pripravila sta tudi spajalni mehanizem za novo napravo. Ni pa jima uspelo postaviti čepa na ventilu za odvajanje odvečnega vodika iz modula Kvant. V zadnji uri "sprehoda" sta kozmonavta okoli omenjenega ventila opazila nekakšno peno. Na Zemlji in v vesolju so se odločili, da počakajo do pojasnitve položaja, poroča ruski radio Rossiji. Med delom sta se kozmonavta nekaj več časa zamudila pri odvijanju enega od štirih zapahov, ki so držali VDU 1. Nato sta ob 14.35 po srednjeevropskem času z rokami močno odrinila napravo, ki ima sicer maso 400 kg. Naprava je razmeroma hitro odplavala na varno razdaljo od Mira. Med "sprehodom" so v Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu prenehali prejemati telemetrične podatke iz skafandra poveljnika Musabajeva. Zato je začel podatke o pritisku, pulzu, temperaturi itd. sporočati v CUP kar ustno. Poleg tega je njegovo zdravstveno stanje nadziral ameriški astronavt Andrew Thomas, ki je ostal v Miru. Po ocenah strokovnjakov CUP to Musabajeva pri delu ni oviralo. Poveljnik se je pritožil le nad svojo ročno uro omega, ki je med sprehodom zaostala za 12 minut. "In to je vaša znamenita omega," je rekel. Po navedbi ruske tiskovne agencije Itar-Tass sta se vesoljca vrnila v Mir ob 18.20 po srednjeevropskem času ali 25 minut kasneje kot je bilo načrtovano. Izstop kozmonavtov se je začel ob 11.55 po srednjeevropskem času.
Napoved za Slovenijo
11. 04. 1998 09.15
Danes in jutri bo spremenljivo do pretežno oblačno z občasnimi padavinami, deloma kot plohami ali posameznimi nevihtami. Pihal bo jugozahodni veter, ob morju jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 8, ob morju 11, najvišje dnevne od 11 do 16, v vzhodni Sloveniji in ob morju do 18 stopinj C.
Dve zahtevni glasbeno-scenski deli v enem opernem večeru
10. 04. 1998 17.49
Deli Igorja Stravinskega Oedipus Rex in Carla Orffa Trionfo di Afrodite, ki ju bodo v četrtek, 16. aprila, v SNG Opera in balet Ljubljana premierno uprizorili v enem večeru, sta po glasbeni strani obe sodobni in za izvajalce zahtevni, tako da sta bolj znani po koncertnih ali "polscenskih" uprizoritvah. Povezano uprizoritev opere-oratorija in kantate so pripravili dramaturginja in asistentka režije Tatjana Ažman, režiser Krešimir Dolenčić, dirigent Loris Voltolini, scenografka Izabela Šimunović, kostumograf Alan Hranitelj, koreograf Matjaž Farič in drugi; poleg sila zahtevnih glavnih pevskih vlog, predvsem pri Stravinskem, pa se bo z dobro opravljenim delom lahko dokazal predvsem operni zbor, ki bo nelahko partituro pel po spominu; poleg tega bo ansambel obe deli izvajal v izvirnih jezikih.
Sklenitev sporazuma o Ulstru znova preložili
10. 04. 1998 17.48
Tiskovni predstavnik britanskega premiera Tonyja Blaira je sporočil, da je v zadnji uri na pogajanjih o Ulstru prišlo do težav, zaradi katerih sporazuma ne bodo mogli skleniti do napovedanega roka v začetku današnjega popoldneva. Na novinarski konferenci, ki so jo sklicali zaradi pred tem objavljene novice, da so pogajalci dosegli soglasje o sporazumu, je tiskovni predstavnik namreč sporočil, da sta "na dan prišli ena ali dve nepričakovani zadevi, ki se njihovim upanjem navkljub nista uresničili", ter da pogajalci niso sklenili sporazuma. O naravi nepričakovanih zadev ni poročal. Dejal pa je, da bo Tony Blair ostal na pogajanjih, dokler pogajalci v Belfastu ne bodo dosegli rešitve.
Pomanjkanje hrane prizadelo 7,5 milijona Indonezijcev
09. 04. 1998 17.10
Zaradi najhujše suše v tem stoletju akutno pomanjkanje hrane po podatkih Združenih narodov grozi približno 7,5 milijona ljudem v Indoneziji. Organizacija za prehrano in kmetijstvo pri ZN (FAO) in Svetovni program za prehrano (WFP) sta mednarodno skupnost zato pozvala k "obsežnim ukrepom za pomoč" Indoneziji. Suša je posledica vremenskega pojava El Nino. Še posebej grozeče je dejstvo, da sušo spremlja tudi težka gospodarska kriza v Indoneziji. Hitro naraščanje cen živil in povečevanje brezposelnosti sta razlog, da število ljudi, ki živijo pod mejo revščine, še vedno narašča. Države donatorke so zato pozvali, naj Indoneziji pomagajo s približno dvema milijonoma ton riža ali z ustrezno finančno podporo.
Nižji stroški posojil pri Novi Ljubljanski banki
09. 04. 1998 17.08
Nova Ljubljanska banka (NLB) je v začetku letošnjega leta občutno znižala obrestne mere za vse vrste posojil občanom, od prvega do zadnjega dne aprila pa znižuje še del stroškov posojil. To so stroški odobritve, zavarovanja in vodenja posojila, ki tik pred podpisom pogodbe o najetju posojila pogosto presenetijo stranke. NLB ne zaračunava stroškov vodenja posojila, višina stroškov odobritve pa je odvisna od načina odplačevanja mesečne obveznosti in od poslovnega sodelovanja z banko. Tako posojilojemalec, ki poravnava mesečne obveznosti prek trajnega naloga na tekočem računu v NLB, plača za odobritev posojila en odstotek od odobrenega zneska. Če plačuje posojilo prek podjetja ali Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pa plača 1,5 odstotka od odobrenega zneska. Za vse, ki še niso stranke NLB, stroški odobritve posojila znašajo tri odstotke od odobrenega zneska. V vseh treh primerih sta najnižji in najvišji znesek stroškov odobritve posojila omejena. Nova Ljubljanska banka v sporočilu za javnost poudarja, da bodo za vse posojilojemalce v aprilu stroški odobritve posojila v poslovalnicah NLB še dodatno znižani, in sicer za tisoč tolarjev. Posojilojemalci si lahko znižajo tudi stroške zavarovanja posojila pri zavarovalnici, če vlogi za odobritev predložijo predračun ali že plačan račun, ki ni starejši od 30 dni. Če je posojilo zavarovano z dvema porokoma, stroški zavarovanja seveda odpadejo.
Rusija ne bo uvedla sankcij proti Lativiji
09. 04. 1998 12.27
Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Borisa Jelcina Sergej Jastržembski je danes dejal, da Rusija ne bo uvedla gospodarskih ukrepov ali celo embarga proti Latviji.
Predsednica Parlamentarne skupščine Sveta Evrope obsoja referendum o Kosovu
08. 04. 1998 17.13
Predsednica Parlamentarne skupščine Sveta Evrope Leni Fischer je danes hudo skritizirala včerajšnjo odločitev narodne skupščine Republike Srbije, da 23. aprila organizira referendum o tem, ali naj pri dialogu s kosovskimi Albanci posreduje mednarodna skupnost. Fischerjeva je v sporočilu za javnost izrazila prepričanje, da to pomeni pridobitev izgovora za zavrnitev mednarodnega posredovannja v kosovski krizi, obenem pa nadaljevanje politike, ki je že doslej vodila ZR Jugoslavijo v osamitev in takorekoč gospodarski zlom.
23. aprila bo referendum o tuji udeležbi pri reševanju krize na Kosovu
08. 04. 1998 11.56
Srbski parlament je včeraj odločil, da bodo 23. aprila v Srbiji razpisali referendum, na katerem se bodo volilci opredelili do morebitne udeležbe tujih predstavnikov pri reševanju krize na Kosovu.
Duma bo o Kirijenkovi kandidaturi odločala v petek
07. 04. 1998 11.56
Svet ruske dume je danes sklenil, da bo duma o kandidaturi Sergeja Kirijenka za novega predsednika vlade razpravljala v petek. To bo tudi edina točka na dnevnem redu petkovega zasedanja. Novico je potrdil Vladimir Rižkov, ki nadomešča odsotnega predsednika spodnjega doma parlamenta Genadija Seleznjova. Rižkov ni želel napovedovati izida glasovanja. Po njegovih besedah je potrebno počakati na rezultate današnje okrogle mize med predsednikom Borisom Jelcinom in predstavniki glavnih parlamentarnih strank, na kateri bodo razpravljali o novi vladi. Rižkov je ocenil, da je položaj težak in dodal, da se posveti nadaljujejo. Na vprašanje, kdo bo poslancem predstavil kandidata za premiera, je Rižkov pojasnil, da sta le dve možnosti - da ga predstavi predstavnik ruskega predsednika v dumi Aleksander Kotenkov ali pa Jelcin sam. Tudi o tem se bodo morda pogovarjali na današnji okrogli mizi.
Kar 600.000 žensk na leto umre ob porodu
07. 04. 1998 09.22
Letošnji svetovni dan zdravja, ki velja od ustanovitve Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) 7. aprila leta 1948, bo posvečen predvsem zmanjšanju števila smrtnih primerov žensk ob rojevanju otrok. Vsak dan zaradi rojstva otroka in s tem povezanimi težavami umre okrog 1.600 žensk po svetu. To pomeni, da jih na leto umre skoraj 600.000. Poleg tega vsako leto najmanj 50 milijonov žensk trpi zaradi posledic komplikacij med nosečnostjo ali porodom, kar ima trajne posledice na kasnejše življenje.
Zdravljenje bioenergetikov sporno?
07. 04. 1998 07.48
Raziskava, ki jo je izvedla Emily Rosa v okviru znanstvenega projekta, rezultate pa je objavila priznana medicinska revija Journal of the American Medical Association, je pokazala, da je t.i. terapevtski dotik, s katerim naj bi bioenergetik manipuliral z energetskim poljem bolnika, izmišljotina. Emily je ugotovila, da 21 izkušenih bioenergetikov ni moglo odkriti polja, ki naj bi ga pozdravili pri bolniku. Rezultati Emilyine raziskave so izzvali burne reakcije pri zagovornikih te metode zdravljenja, ki je po njihovih trditvah cenjena širom po svetu. S terapevtskim dotikom naj bi bilo moč pozdraviti razne težave, od opeklin do raka. Tisti, ki uporabljajo to metodo zdravljenja, trdijo, da energetska polja sevajo iz vsakega od nas, zaznati pa jih je mogoče na koži kot toploto ali mraz. Bioenergetik zdravi tako, da pomika roko nad bolnikovim telesom, ne da bi se ga pri tem dotaknil.
Prekinitev vesoljskega sprehoda, ker je zmanjkalo goriva v napravi za krmiljenje Mira
07. 04. 1998 07.37
V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi se je izvedelo, da sta morala kozmonavta Talgat Musabajev in Nikolaj Budarin včeraj predčasno prekiniti vesoljski sprehod, ker je prenehal delovati raketni motor, ki uravnava pravilen nagib orbitalne znanstvene postaje Mir. Motor je prenehal delovati, ker je zmanjkalo raketnega goriva. Gre za prenosno reaktivno napravo (VDU), ki je pritrjena na koncu stolpa Sofora. V CUP so pričakovali, da bo VDU kmalu zmanjkalo goriva; zato je zadnja tovorna vesoljska ladja pripeljala nov VDU, ki je za zdaj še vedno v odseku te ladje, ki ni neprepusten, je za STA povedal predstavnik CUP. Nihče pa si ni mislil, da bo staremu VDU zmanjkalo goriva prav med "sprehodom", razlagajo dogodek v CUP. Osvetljevanje plošč sončnih celic na Miru se je začelo postopoma slabšati. Medtem so v CUP ukazali kozmonavtoma, naj se takoj vrneta v postajo. To sta tudi storila, in že včeraj ob 18.30 po srednjeevropskem času so začeli nagib Mira krmiliti s pomočjo motorjev na modulu Priroda. Tako so razmeroma hitro zopet izboljšali osvetljenost sončnih celic kar je pomembno za pridobivanje električne energije. Kaže, da ameriški vesoljec, ki je bil ves čas v Miru, sam ni mogel ali znal vključiti motorjev Prirode.
Kitu primanjkuje ubijalski nagon
07. 04. 1998 07.36
Romantična predstava o zvezdi filma Free Willy, kitu Keiku, ki se kot v filmu vrne na odprto morje, je v resnici povsem v nasprotju s realnostjo. Morilskemu kitu primanjkuje ubijalski nagon. Keiko lovi ribe tako slabo, da celo njegovi najbolj optimistični trenerji ugotavljajo, da kit, ki je skoraj celo življenje preživel v bazenu, mogoče sploh ne bo zmožen preživeti v divjini. S pomočjo trenerja, ki ga s piščalko, signali rok in ploskanjem opozarja na plen, je Keiko uspel naloviti le nekaj rib. V glavnem pa svoj plen, ki plava mimo njega, le opazuje. Ne glede na to, ali se bodo njegove lovske sposobnosti izboljšale, ga nameravajo konec leta odpeljati v ograjen zaliv v severnem Atlantiku, kjer ga bodo še naprej hranili. Otroci, ki jih je navdušil film Free Willy, so pred dvema letoma pomagali zbrati denar, da bi kita iz prenapolnjenega akvarija v Mexicu Cityju prepeljali v bazen v Coast Aquarium v Oregonu z upanjem, da ga bodo nekoč vendarle lahko spustili na prostost.
Začetek pilotnega projekta uvajanja kartice zdravstvenega zavarovanja v Posavju
06. 04. 1998 17.37
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) začenja z današnjim dnem pilotni projekt uvajanja kartice zdravstvenega zavarovanja v posavski regiji, ki pomeni preizkus za uvedbo kartice zdravstvenega zavarovanja po vsej Sloveniji. Kot so na novinarski konferenci v Brežicah pojasnili generalni direktor ZZZS Franc Košir, vodja projekta kartice zdravstvenega zavarovanja Stanislav Čuber in izvršni direktor projekta Marjan Sušelj, bo distribucija kartice zavarovancem potekala postopoma. Prve kartice bodo najprej prejeli zavarovanci občine Sevnica, nato Krškega in proti koncu meseca še zavarovanci občine Brežice. Distribucija kartic zdravstvenega zavarovanja bo končana konec aprila. V tem času bo razdeljenih približno 71.400 kartic, ki bodo s tem postale veljavni dokument za vse obiske pri zdravniku v Posavju. Zavarovanci bodo ob kartici prejeli tudi izpis podatkov, ki so v čipu kartice, ki jih bodo morali natančno pregledati ter sporočiti morebitne nepravilnosti na najbližjo izpostavo zavoda ali na odprta telefona, ki bosta na voljo zavarovancem.
Protesti avtoprevoznikov na celjskem sejmišču
06. 04. 1998 08.01
Več kot tisoč slovenskih avtoprevoznikov se je na celjskem sejmišču zbralo na protestnem shodu, s katerim so vlado in ministrstvo za promet in zveze želeli opozoriti na neurejene razmere v slovenskem prevozništvu. Po njihovem mnenju so glavni problem dovolilnice in cestne takse, ki so se v zadnjem času nenormalno povečale.
Deset milijonov Američanov pesti lakota
05. 04. 1998 12.20
Združene države Amerike imajo morda močno gospodarstvo, vendar najnovejša raziskava kaže, da je v ZDA lačnih kar deset milijonov ljudi, med njimi štiri milijone otrok. Raziskava Univerze Cornell in Nacionalnega centra za zdravstveno statistiko ugotavlja, da lakota pesti šest odstotkov ameriških otrok in 14 odstotkov revnega odraslega prebivalstva.
Belgija prodala zlato za plačilo dolgov
05. 04. 1998 12.12
Belgija bo prihodek od nedavne prodaje zlata iz svojih rezerv porabila za odplačilo tujih posojil, ki jih mora letos plačati. Skupni zunanji dolg Belgije znaša približno 263 milijard dolarjev.