ameriških
Svetovna banka odobrila posojilo Bosni in Hercegovini
25. 12. 1997 12.16
Svetovna banka je Bosni in Hercegovini danes odobrila dve posojili v skupni vrednosti 27 milijonov ameriških dolarjev.
Italijansko-rusko sodelovanje pri proizvodnji avtomobilov
24. 12. 1997 08.58
Italijanski proizvajalec vozil Fiat s sedežem v Torinu in ruski proizvajalec avtomobilov Gaz iz Nižnega Novgoroda sta se dogovorila, da bosta ustanovila mešano podjetje. Sporazum o nameri, ki so ga predstavniki podjetij podpisali v Nižnem Novgorodu, predvideva, da bodo v Rusiji proizvedli 150.000 Fiatovih modelov na leto, o podrobnostih ustanovitve mešanega podjetja pa se morajo še dogovoriti. Z naložbo v višini 850 milijonov ameriških dolarjev bi bila to ena največjih posameznih tujih naložb v rusko gospodarstvo od začetka reform.
Posvojitev otrok prvič možna tudi za homoseksualne pare
20. 12. 1997 09.42
Homoseksualni pari bodo v ameriški zvezni državi New Jersey otroke lahko prvič posvojili pod enakimi pogoji kot zakonski pari. Ta odločitev je rezultat civilnega procesa, ki ga je sprožil par iz New Jerseyja. Razsodbo ocenjujejo kot največji dosežek v gibanju za enakopravnost istospolno usmerjenih parov.
Vse več kitajskih podjetij gre v stečaj
20. 12. 1997 09.36
V letošnjih prvih devetih mesecih je na Kitajskem propadlo 389 državnih podjetij, izgleda pa, da se bo število stečajev v tem sektorju v naslednjem letu še povečevalo. Skupna vrednost kitajskih državnih podjetij, ki so med januarjem in septembrom razglasila stečaj, je 14,8 milijarde juanov (1,78 milijarde ameriških dolarjev).
Nike ob četrtletju z manjšim dobičkom
20. 12. 1997 09.29
Ameriški proizvajalec športne opreme Nike je v drugem četrtletju poslovnega leta 1997/98 ob porastu prodaje zabeležil manjši dobiček kot v enakem obdobju lani. Nike je med septembrom in novembrom ustvaril 141,05 milijona ameriških dolarjev čistega dobička, kar je za 20 odstotkov manj kot v enakem obdobju leto prej, so v Beavertonu v ameriški zvezni državi Oregon sporočili iz podjetja. Hkrati se je obseg prodaje povečal za sedem odstotkov na 2,26 milijarde dolarjev.
Romunija ima v tujini za 8,2 milijarde dolarjev dolgov
18. 12. 1997 08.21
Dolgovi Romunije do tujine so konec septembra znašali 8,2 milijarde ameriških dolarjev in so bili za 427 milijonov dolarjev višji kot avgusta. Po podatkih centralne banke iz Bukarešte so 16 odstotkov posojil državi odobrila zasebna podjetja, 59 odstotkov pa tuje državne ustanove. Ostalih 25 odstotkov posojil je Romunija najela pri tujih državah. Največja upnica Romunije je z 42,6-odstotnim deležem v skupnem znesku tujega dolga Mednarodna banka za obnovo in razvoj.
Veliko povpraševanje po Mercedesovih terenskih avtomobilih
18. 12. 1997 08.17
Nemški proizvajalec avtomobilov Daimler Benz se je zaradi velikega povpraševanja po novem Mercedesovem terenskem vozilu razreda M odločil povečati proizvodne zmogljivosti v svoji ameriški tovarni v Tuscaloosi za dobro četrtino. Po letu 1999 naj bi v njej izdelali po 80.000 terenskih vozil letno. V prihodnjem letu bo proizvodnja še ostala pri 65.000 vozilih.
Clinton kot Božiček za ameriške vojake v BiH
15. 12. 1997 09.42
Ameriški predsednik Bill Clinton bo pred božičnimi prazniki obiskal ameriške vojake v Bosni in Hercegovini. V Tuzli in v Sarajevu naj bi ostal Clinton en dan in med obiskom pozdravil ameriške vojake ter se sestal z vodilnimi predstavniki Federacije BiH.
Pomoč svetovne banke romunski zemljiški reformi
12. 12. 1997 08.34
Svetovna banka je Romuniji odobrila posojilo v višini 25,5 milijona ameriških dolarjev, s katerim naj bi pomagali vzpostaviti kataster, ki je potreben za izvedbo zemljiške reforme. Lastništvo posameznih zemljišč na pretežnem območju Romunije ni vpisano v ustrezne registre. Zemljiške knjige, kakršne poznajo v zahodni Evropi, so imeli pred prihodom komunistov na oblast le v delu države, ki je bil nekaj stoletij pod avstrijsko-madžarsko vladavino. S posojilom Svetovne banke naj bi financirali projekt, s katerim nameravajo razjasniti lastniška razmerja ter tako vzpostaviti pogoje za trgovanje z zemljišči. Zakon o zemljiški reformi, ki predvideva vrnitev zemljišč, ki so jih zasegli komunisti, pa je romunski parlament že sprejel.
Rusko letalo ugrabljeno
10. 12. 1997 09.28
Na poti z ruskega daljnovzhodnega letališča Magadan v Moskvo so trije oboroženi neznanci danes ugrabili potniško letalo Iljušin-62 s 146 potniki in člani posadke. Ugrabitelji, ki so po besedah predsednika parlamentarnega odbora za varnost Viktorja Iljušina oboroženi tudi z razstrelivom, za izpustitev talcev zahtevajo 10 milijonov ameriških dolarjev in dovoljenje za pristanek v Švici. V ruskem notranjem ministrstvu so za reševanje ugrabitve že ustanovili krizni štab, ugrabitelji pa se o svojih zahtevah želijo pogajati s predstavnikom vlade ter pogajalcem švicarskega veleposlaništva. Letalo naj bi v Moskvi pristalo približno ob 9. uri po našem času.
Amistad od jutri v ameriških kinodvoranah
09. 12. 1997 14.59
Najnovejši film ameriškega režiserja Stevena Spielberga z naslovom Amistad bodo, tako kot je bilo predvideno, začeli predvajati v ameriških kinodvoranah jutri. Sodišče v Los Angelesu je namreč zavrnilo zahtevo pisateljice Barbare Chase-Riboud o prepovedi predvajanja filma, za katerega pisateljica meni, da je plagiat.
Čas predbožičnih nakupov
08. 12. 1997 16.10
Še nedavno negativno razpoloženje na vseh svetovnih borzah, je zamenjalo navdušenje za nakupe. V Londonu, so posebej zagreti za nakupe predvsem institucionalni investitorji, ki v največji meri pospešujejo rast indeksa. Dow Jones je kot vemo zopet prestopil magično mejo 8.000 točk. Skok ameriških borznih indeksov so spodbudile predvsem tehnološke delnice ter delnice nekaterih bank, ki so v fazi združevanja in pa seveda stabiliziranje azijskih trgov.
Singer načrtuje drastično zmanjšanje števila delovnih mest
06. 12. 1997 11.23
Največji proizvajalec šivalnih strojev na svetu Singer Company namerava v okviru prestrukturiranja podjetja odpustiti 5968 delavcev, kar je 28 odstotkov vseh zaposlenih. Podjetje bo poleg tega proizvodnjo svojih industrijskih ter potrošniških šivalnih strojev vključilo v proizvodnjo nemškega proizvajalca šivalnih strojev Pfaff, ki ga je kupilo pred kratkim. V okviru prestrukturiranja načrtuje Singer precejšnje znižanje proizvodnih stroškov ter izboljšanje poslovnih rezultatov. Proizvodnjo šivalnih strojev naj bi preselili v države, kjer veljajo nižji stroški dela, hkrati pa zaprli več prodajaln, ki poslujejo z izgubo. Singer v letu 1997 pričakuje izgubo v višini 160 milijonov ameriških dolarjev.
Višje devizne rezerve Češke
06. 12. 1997 11.18
Devizne rezerve Češke so se oktobra po začasnih podatkih češke centralne banke povečale na 15,275 milijarde ameriških dolarjev. Septembra je Češka razpolagala s 14,723 milijarde dolarjev deviznih rezerv. Po podatkih centralne banke so se oktobra povečale devizne rezerve predvsem poslovnih bank, in sicer s 3,787 milijarde na 4,272 milijarde dolarjev. Nasprotno pa je centralna banka zabeležila le malenkosten porast deviznih rezerv - z 10,936 milijarde na 11,003 milijarde dolarjev. Tako šibak porast je najverjetneje posledica intervencij v podporo češki kroni, ki jo je ogrozila politična kriza.
Madeline Albright prihodnji teden v Afriki
05. 12. 1997 15.25
Ameriška državna sekretarka <b>Madeleine Albright</b> bo prihodnji teden na turneji po Afriki.
Dolg ZDA do ZN
01. 12. 1997 09.43
Generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan je opozoril, da bodo nekatere države, kot na primer ZDA, izgubile pravico glasovanja v ZN, če bo njihov dolg do te organizacije dosegel znesek dveh letnih članarin. Annan je v pogovoru za televizijsko postajo ABC poudaril, da so taka pravila organizacije. ZDA doslej še niso prišle tako daleč, če pa bi se to zgodilo in bi ZN dolgovale članarino za dve leti, mora pravilnik veljati tudi za njih ali kogarkoli drugega, je dejal Annan. Ameriški kongres je konec novembra blokiral izplačilo neporavnanega ameriškega prispevka ZN, vendar pa je predsednik Bill Clinton Annanu obljubil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, za poravnavo ameriških obveznsti. ZN opozarjajo, da jim ZDA dolgujejo 1,4 milijarde dolarjev, medtem ko ZDA priznavajo nekaj manj kot 900 milijonov dolarjev dolga.
V Tuniziji letos za skoraj osem odstotkov turistov več
01. 12. 1997 09.32
Tunizijo je do konca septembra letos obiskalo 3,28 milijona turistov, 7,91 odstotka več kot v istem obdobju lani. S turisti je ta severnoafriška država po ocenah centralne banke v prvih desetih mesecih letošnjega leta zaslužila 1,25 milijarde tunizijskih dinarjev (1,13 milijarde ameriških dolarjev) deviznega priliva. Povečalo se je število turistov iz Evrope, v letu dni kar za 14 odstotkov. Med evropskimi turisti v Tuniziji prednjačijo Nemci, sledijo jim Francozi, Italijani in Britanci.
V Carigradu začeli z gradnjo olimpijskega stadiona
28. 11. 1997 18.20
Turški Carigrad bo po dveh neuspešnih kandidaturah za organizacijo olimpijskih iger poskusil še tretjič. Kandidatura za igre leta 2008 bo po mnenju športnih delavcev bolje pripravljena, v ta namen pa so že začeli z gradnjo novega stadiona, ki bo sprejel 80.000 gledalcev. Stadion, ki bo stal v predmestju Carigrada naj bi bil končan do leta 2000. Za gradnjo poleg domačega gradbenega podjetja Tekfen skrbi tudi več francoskih podjetij. Novi stadion bo stal približno 90 milijonov ameriških dolarjev.
Ford bo v Mehiki vložil milijardo dolarjev
27. 11. 1997 09.00
Ameriški proizvajalec avtomobilov Ford namerava do leta 2000 v Mehiki vložiti milijardo ameriških dolarjev. S tem denarjem naj bi financirali predvsem gradnjo nove tovarne motorjev v zvezni državi Chihuahua. Ford namerava v njej po letu 2000 izdelati na leto 400.000 motorjev za avtomobile nižjega in srednjega razreda ter za lahke tovornjake znamke Ford. V tovarni bo našlo zaposlitev tisoč delavcev.
Mednarodno leto lepe umetnosti
25. 11. 1997 17.52
Na Kitajskem se je začelo mednarodno leto lepe umetnosti, v okviru katerega bodo pripravili razstave umetniških del iz 20 azijskih, afriških, evropskih in ameriških držav. Vse leto si bo mogoče ogledati tudi dela tradicionalne in sodobne kitajske umetnosti.
Brazilija zaslužila 23.7 milijarde dolarjev s privatizacijo
21. 11. 1997 10.20
Država in brazilske pokrajine so s prodajo deleža energetskega podjetja Enersul letošnje prihodke iz naslova privatizacije državnih podjetij povečale na 23,7 milijarde ameriških dolarjev. Brazilija je letos iz naslova privatizacije zabeležila precej višje prihodke kot v obdobju med letoma 1991 in 1996, ko so v zasebne roke prešla državna podjetja v skupni vrednosti 20,4 milijarde dolarjev. Nadzor nad 76,53-odstotnim deležem delnic Enersula si je sredi tega tedna zagotovilo brazilsko energetsko podjetje Escelsa, ki z električno energijo oskrbuje približno 470.000 odjemalcev v zvezni državi Mato Grosso do Sul.
Po Shellu še British Petroleum širi sodelovaje z ruskimi proizvajalci nafte
20. 11. 1997 08.49
Za britansko-nizozemskim naftnim koncernom Shell se je za okrepitev navzočnosti na ruskem trgu odločila tudi britanska naftna družba British Petroleum. BP in vplivna ruska banka Oneximbank sta v Londonu podpisala sporazum, po katerem bo britanski koncern od te banke kupil deset odstotkov delnic četrte največje ruske naftne družbe Sidanko. Vrednost posla ocenjujejo na 571 milijonov ameriških dolarjev. V lasti Oneximbank je trenutno 95 odstotkov delnic družbe Sidanko. BP bo poleg tega prevzel tudi 45 odstotkov od 60-odstotnega deleža banke Oneximbank v ruskem podjetju Russia-Petroleum, ki ima licenco za izkoriščanje ene največjih ruskih zalog utekočinjenega plina, ki leži na območju sibirskega mesta Irkutsk. Zaloge ocenjujejo na 1,3 bilijona kubičnih metrov. Rusija načrtuje gradnjo naftovoda od sibirskega polja do Kitajske, Japonske in Južne Koreje. BP pa se je v pogodbi obvezal, da bo v črpanje plina vložil 172 milijonov dolarjev.
Predvsem za Francozinje uspešen začetek turnirja v New Yorku
18. 11. 1997 00.00
Francozinja Nathalie Tauziat je v prvem krogu ženskega masters turnirja z nagradnim skladom 2 milijona ameriških dolarjev v New Yorku premagala 4. nosilko Južnoafričanko Amando Coetzer s 6:3 in 6:3.
Aziz v Moskvi
18. 11. 1997 00.00
Podpredsednik iraške vlade Tarik Aziz je danes prispel v Moskvo na posvetovanja z ruskimi voditelji o najnovejšem zapletu z inšpektorji Združenih narodov, ki nadzorujejo iraško oborožitev.Rusko zunanje ministrstvo ni navedlo podrobnosti v zvezi z Azizovim obiskom.
86 članov komisije zapustilo Irak, VS ostro obsodil njihov izgon
14. 11. 1997 00.00
Varnostni svet ZN je najostreje obsodil izgon ameriških članov komisije ZN za nadzor nad iraškim razoroževanjem (UNSCOM). V izjavi, ki jo je pozno včeraj podal predsedujoči VS ZN Qin Huasun (Kitajska), je Varnostni svet zahteval <i>takojšen in brezpogojen umik tega ukrepa, ki je posebni komisiji preprečil izpolnjevanje njenih nalog </i>. Varnostni svet je poleg tega izrazil zahtevo, da <i>se Irak nemudoma in v skladu s svojimi obveznostmi ukloni resolucijam ZN</i>; v nasprotnem primeru pa je opozoril pred resnimi posledicami. Najvišji organ ZN je izrazil popolno podporo vodji komisije UNSCOM Richardu Butlerju ter mednarodnim oblastem za jedrsko energijo pri izpolnjevanju njunih mandatov. VS je poudaril še, da iraška vlada prevzema polno odgovornost za varnost osebja in opremo komisije ZN ter njenega osebja. Irak je zapustilo 84 članov posebne komisije ZN za nadzor razoroževanja Iraka, 19 pa jih bo v tej državi še ostalo. Šest ameriških inšpektorjev, ki jih je Bagdad izgnal, je po kopnem odpotovalo v Jordanijo. Iraško-jordansko mejo so prečkali okoli 7. ure zjutraj.
Kofi Annan se bo sestal z podpredsednikom iraške vlade
13. 11. 1997 00.00
Generalni sekretar Združenih narodov (ZN) Kofi Annan naj bi se na sedežu ZN v New Yorku danes sestal s podpredsednikom iraške vlade Tarekom Azizom. Srečanje je zahteval Aziz, potem ko je Varnostni svet ZN včeraj soglasno izglasoval zaostritev sankcij zoper Irak. Z njimi naj bi Bagdad prisilili k preklicu izgona ameriških inšpektorjev posebne komisije ZN za razoroževanje Iraka (UNSCOM). Namestnik iraškega premiera je sinoči na televizijski postaji CNN obsodil <i>nepravično</i> odločitev Varnostnega sveta. Tarek Aziz je ponovil, da Bagdad vztraja pri izgonu ameriških inšpektorjev, ki da ga je treba zdaj uresničiti.
Clinton pozdravil zaostritev ukrepov zoper Irak
13. 11. 1997 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je pozdravil včerajšnjo soglasno sprejetje resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov (ZN) o zaostritvi ukrepov zoper Irak. Vendar pa Clinton ni omenjal uporabe sile, če Irak ne bi preklical izgona ameriških inšpektorjev Posebne komisije ZN za nadzor razoroževanja Iraka (UNSCOM). Kot ves čas od izbruha krize, se je Clinton tudi tokrat izognil razhajanjem med ZDA in nekaterimi partnerkami v ZN. Rusija je dopustila možnost dodatnih pritiskov, če se Irak ne bi uklonil ZN, a je odločno zavrnila kakršnokoli uporabo sile. Resolucijo Varnostnega sveta sta pozdravila tudi japonski premier Rjutaro Hašimoto in francoski predsednk Jacques Chirac.
Ameriško javno mnenje podpira bombardiranje Iraka
13. 11. 1997 00.00
Večina Američanov meni, da bi morale Združene države Amerike bombardirati Irak, če bo ta še naprej oviral delo ameriških državljanov v okviru komisije Združenih narodov. V javnomnenjski raziskavi, ki jo je v sredo zvečer objavila televizijska mreža NBC, je 54 odstotkov vprašanih odgovorilo, da se ZDA po zalivski vojni leta 1991 gibljejo v smeri novega vojaškega spopada z Irakom. Kar 84 odstotkov vprašanih pa jih je menilo, da bi moral Washington bombardirati Irak, če bi ta poskušal napasti ameriška vohunska letala na tem območju.
Irak tudi danes onemogočil delo ameriškim strokovnjakom
12. 11. 1997 00.00
Irak je tudi danes preprečil ameriškim strokovnjakom, da bi sodelovali pri delu posebne komisije Združenih narodov za razorožitev Iraka. Komisija je zato ponovno prekinila inšpekcije, je povedal predstavnik komisije Alan Dacey. Iraško vodstvo je tako že devetič v zadnjih desetih dneh prepovedalo sodelovanje ameriških inšpektorjev v omenjeni misiji ZN.
Mladi Indijci ne bodo nosili jeansa?
11. 11. 1997 00.00
Eden vodilnih članov indijske stranke Bharatiya Džanata po imenu Murli Manhar Joshi je te dni pozval mlade Indijce v hindujskem mestu Benares, naj ne nosijo oblačil iz jeansa, češ da je to obleka ameriških kavbojev. Nošenje jeansa ni v skladu z indijskimi navadami, zato bi se mu morali mladi Indijci odreči, je pojasnil predstavnik opozicijske stranke, ki vodi kampanjo proti globalizaciji zahodne kulture. Po Joshijevem mnenju se mnogi oblačijo v jeans, da bi šli vštric z modo; izrazil je tudi zaskrbljenost, da bi se utegnili kmalu tako oblačiti tudi v parlamentu.