ameriško
ZDA zavrnile povezavo med American Airlines in BA
23. 05. 1998 10.43
Ameriško pravosodno ministrstvo je zavrnilo predlog povezave med ameriško letalsko družbo American Airlines in britanskim letalskim prevoznikom British Airways (BA). Pravosodno ministrstvo je v skupni izjavi s prometnim ministrstvom pojasnilo, da bo soglasje k združitvi dalo le v primeru, če bosta družbi bistveno spremenili vsebino predvidene povezave. Povezava obeh letalskih družb v sedanji obliki bi lahko po mnenju ministrstev ogrozila konkurenčnost drugih letalskih prevoznikov med ZDA in Veliko Britanijo, kar bi lahko posledično vplivalo na zvišanje cen letalskih prevozov.
Vlada hoče, naj Microsoft v Windows vključi Netscape Navigator; pogovori so zastali
18. 05. 1998 11.17
Microsoft je sporočil, da so pogovori z zveznimi in državnimi uradniki zastali, saj vlada zahteva, naj se Microsoft odpove svojemu načelu uvajanja inovacij v izdelke. Zvezni in državni odvetniki trdijo, da na neki način ni zakonito, da operacijski sistem Windows(R) dobro deluje z internetom. Zahtevajo tudi, naj se Microsoft odpove pravici, da se ob zagonu računalnika prikaže uporabniški vmesnik Windows, ki je bistveni del tega operacijskega sistema. Nadalje vlada hoče, naj Microsoft prikrije spletne možnosti, ki so jedro Windows, zaradi česar bi uporabnik te tehnologije s težavo uporabljal. Še več, vlada tudi zahteva, naj Microsoft v vsako kopijo Windows vključi konkurenčni brskalnik podjetja Netscape Communications Inc.
Oponašalci Di Capria v smrtni nevarnosti
18. 05. 1998 08.36
Ameriško združenje potnikov plovil (Passenger Vessel Association) je zaprosilo potnike, naj se ne zgledujejo po svojem filmskem ljubljencu Leonardu Di Capriu in naj ne plezajo na ladijske ograje. Za opozorilo so se odločili po več prijavah, da je že nekaj potnikov skušalo posnemati znani pozor iz filma Titanik, ko se Di Caprio s svojo ljubeznijo, ki jo igra Kate Winslet, med plovbo povzpne na ograjo na kljunu ladje. Sporočili so tudi, da doslej še nobeden "namišljeni Di Caprio" ni bil poškodovan.
Clinton in Kohl za močno Evropo
14. 05. 1998 07.32
Ameriški predsednik Bill Clinton in nemški kancler Helmut Kohl sta se ob pričetku Clintonovega dvodnevnega obiska v Nemčiji zavzela za okrepitev odnosov med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike v 21. stoletju.
Holbrooka in Gelbarda pričakujejo v Sarajevu
13. 05. 1998 10.37
Ameriška diplomata Richard Holbrooke in Robert Gelbard bosta danes prispela na pogovore v Sarajevo, je sporočilo ameriško veleposlaništvo v Sarajevu. Ameriška odposlanca za nekdanjo Jugoslavijo naj bi se sestala z muslimanskim predstavnikom v bosansko-hercegovskem predsedstvu Alijem Izetbegovićem ter s hrvaškim članom predsedstva Krešimirjem Zubakom. Popoldne naj bi se Holbrooke in Gelbard pogovarjala še z voditelji Republike srbske.
Shod računalniških podjetij v podporo Microsoftu
11. 05. 1998 11.54
V New Yorku se je 5. maja zbralo več kot 50 vodilnih podjetij s področja informacijske tehnologije, ki so javnosti sporočili, zakaj se jim zdi pomembno, da Windows 98 izide po načrtu - torej 25. junija. Voditeljem podjetij se je na tiskovni konferenci pridružil tudi Microsoftov predsednik Bill Gates.
Netanjahu naj bi iskal pomoč pri Blairu
10. 05. 1998 12.41
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je po poročanju izraelskega časnika Maariv britanskega premiera Tonyja Blaira zaprosil za posredovanje na Bližnjem vzhodu.
Nadaljevanje pogajanj za oživitev bližnjevzhodnega mirovnega procesa
05. 05. 1998 07.43
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je po današnjem londonskem srečanju z britanskim premierom Tonyjem Blairom na vprašanje o možnostih za oživitev bližnje vzhodna mirovnega procesa, ki je v slepi ulici že več kot leto dni, zagotovil: "Delamo za napredek mirovnega procesa". Netanjahujev tiskovni predstavnik pa je danes vnovič zavrnil ameriški predlog, po katerem naj bi se izraelska vojska umaknila s 13 odstotkov zasedenih palestinskih ozemelj. "Številka 13 odstotkov vključuje ozemlja, ki jih ne moremo zapustiti," je dejal tiskovni predstavnik David Bar-Ilan. Takoj po sestanku z gostiteljem Blairom je Netanjahu odšel na nove pogovore z ameriško državno sekretarko Madeleine Albright, že tretje v dveh dnevih. Albrightova se je po sinočnjih srečanjih z Netanjahujem in palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom odločila za podaljšanje svoje pogajalske misije v Londonu. Proti poldnevu se bo ameriška državna sekretarka vnovič srečala tudi z Arafatom.
Srečanje Arafat - Blair doslej še brez napredka
04. 05. 1998 17.38
Britanski premier Tony Blair je v Londonu danes sprejel palestinskega vodjo Jaserja Arafata, s katerim sta razpravljala o oživitvi bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Arafat je srečanje ocenil kot "zelo pozitivno, konstruktivno in pomembno", novinarjem pa je tudi zatrdil, da doslej niso dosegli nikakršnega napredka.
Izrael le za 9-odstotni umik
04. 05. 1998 11.16
Izrael se ni pripravljen umakniti z več kot 9 odstotkov Zahodnega brega, saj bi umik z večjega dela ozemlja ogrozil njegovo varnost, je danes v Londonu dejal tiskovni predstavnik izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja.
Columbia po 16 dneh uspešno pristala
04. 05. 1998 09.07
Včeraj, natanko ob 18.09 po srednjevropskem času, je v Kennedyjevem vesoljskem centru uspešno pristal najstarejši ameriški vesoljski raketoplan Columbia s sedemčlansko ameriško-kanadsko posadko. Raketoplan se je na pristajalni stezi dokončno ustavil minuto kasneje.
Arafat in Netanjahu odpotovala v London
04. 05. 1998 09.00
Palestinski predsednik Jaser Arafat in izraelski premier Benjamin Netanjahu sta včeraj odpotovala v London, kjer bosta imela danes ločene pogovore z ameriško državno sekretarko Madeleine Albright, pa tudi z britanskim premierom Tonyjem Blairom.
Umrla je Dominique Aury, avtorica Zgodbe o O
02. 05. 1998 09.40
Francoski dnevniki so v današnjih izdajah objavili novico, da je v noči na 27. april umrla Dominique Aury, prevajalka in vplivna francoska urednica ter desetletja "skrivnostna" avtorica erotične uspešnice Zgodba o O. Dominique Aury je umrla v 90. letu starosti v pariškem predmestju. Erotični roman Zgodbo o O je objavila leta 1954 pod psevdonimom Pauline Reage, svoje avtorstvo pa je priznala šele leta 1994 v pogovoru za ameriško revijo New Yorker. Zgodba o O je bila v Franciji in drugod v času objave prepovedana, prevedli pa so jo v 20 državah in prodali v milijonih izvodov. V zgodbi Auryjeva opisuje sadomazohistični odnos mlade ženske, ki se ljubimcu pusti ukleniti, bičati in njemu na ljubo pristane na spolne odnose z drugimi moškimi. Dominique Aury je za New Yorker povedala, da je zgodbo napisala kot "ljubezensko pismo" Jeanu Paulhanu, pisatelju in poznavalcu markiza de Sada, v katerega je bila zaljubljena in se je bala, da ga ne bi izgubila.
Babcock bo gradil na Poljskem
30. 04. 1998 08.26
Podjetje Deutsche Babcock Anlagen (DBA) bo na Poljskem gradilo 120 megavatno kombinirano elektrarno, ki bo stala približno 300 kilometrov jugovzhodno od Varšave. Vrednost posla, katerega naročnik je ameriško podjetje Enron iz Teksasa, znaša 130 milijonov mark, dokončali pa naj bi ga v 19 mesecih. Elektrarna bo proizvajala električno energijo za javno distribucijsko omrežje in za potrebe kemijske tovarne, ki leži v bližini.
Cassini letel mimo Venere
27. 04. 1998 10.14
Ameriško-evropska samodejna sonda Cassini je včeraj nekaj pred 16. uro po srednjeevropskem času letela približno 284 km mimo Venere in tako pridobila del potrebne hitrosti za svojo dolgo in zapleteno pot, ki jo bo v juliju 2004 pripeljala k Saturnu.
Manjši IBM-ov dobiček
24. 04. 1998 09.42
Ameriško računalniško podjetje IBM je v prvem četrtletju letos ustvarilo dobiček v vrednosti dobre milijarde USD, kar je za 13 odstotkov manj kot v enakem obdobju leto prej. Kot sporočajo predstavniki omenjenega podjetja, se je v prvem trimesečju 1998 povečal tudi IBM-ov promet, in sicer za 2 odstotka, na 17,6 milijarde dolarjev. Glavna razloga slabših poslovnih rezultatov sta visok tečaj ameriškega dolarja in vpad prodaje na azijskih trgih. Najbolj občutno se je zmanjšala prodaja "hardwarja", ki je nižja za 8 odstotkov, rahel porast pa je dosegla prodaja programske opreme in sicer za 2 odstotka.
Blair predlagal sestanek z Netanjahujem, Arafatom in Albrightovo
20. 04. 1998 18.47
Britanski premier Tony Blair je med obiskom v Izraelu v nedeljo predlagal organiziranje skupnega vrhunskega sestanka s svojim izraelskim kolegom Benjaminom Netanjahujem, predsednikom Palestinskih avtonomnih oblasti Jaserjem Arafatom in ameriško državno sekretarko Madeleine Albrigt. Novico je povzel izraelski državni radio, sklicujoč se na neimenovane evropske in izraelske diplomate.
Zajtrk za 14.000 ljudi
20. 04. 1998 09.48
Na tisoče ljudi je pred kratkim skupaj zajtrkovalo v parku v središču Dubaia, kjer so postregli 14.000 ljudem in tako podrli dosedanji rekord avstralskega mesta Wollogong, kjer je leta 1993 zajtrkovalo "le" 8.000 gostov, poroča agencija Associated Press.
Cohen o sankcijah proti Iraku
18. 04. 1998 12.31
Ameriški obrambni minister William Cohen je ob obisku v Turčiji danes izjavil, da Združeni narodi ne bodo omilili sankcij proti Iraku, dokler Teheran ne bo priskrbel dokaza, da je uničil vse zaloge kemičnega in bakteriološkega orožja.
Okna 98 bodo naprodaj 25. junija
15. 04. 1998 09.55
Korporacija Microsoft je napovedala, da bodo 25. junija letos začeli prodajati dolgo pričakovani novi računalniški operacijski sistem z imenom Okna 98 (Windows 98).
Dve združitvi štirih velikih ameriških bank
14. 04. 1998 08.46
V Združenih državah so v ponedeljek napovedali dve veliki združitvi, ki zadevata štiri velike ameriške banke. NationsBank Corp. in BankAmerica Corp. sta napovedali združitev v bančni gigant, ki bo pokrival celotno območje ZDA. Skupna vrednost njunega premoženja bo znašala 570 milijard dolarjev, kar pomeni, da bo šlo za največjo ameriško banko. Bank One Corp. pa se bo s First Chicago NBD Corp združila v 29,8 milijard dolarjev vredno bančno podjetje. Dve mega združitvi sledita minuli teden napovedani združitvi bančnega giganta Citicorp ter borzne in zavarovalniške skupine Travelers Group. To je doslej največja korporativna poroka, v kateri bo nastalo največje ameriško podjetje za finančne usluge, katerega premoženje bo znašalo kar 76,4 milijard dolarjev.
Lockheed bo proizvajal nove izstrelke za ameriško vojsko
13. 04. 1998 09.43
Pentagon je izbral podjetje Lockheed-Martin za razvoj in proizvodnjo nove generacije vodenih raketnih izstrelkov. Celotni projekt je vreden skoraj 3 milijarde dolarjev. Ameriško vojno letalstvo si želi zgraditi 2.400 satelitsko vodenih raket, ki jih bodo piloti izstreljevali daleč proč od njihovih tarč. Izstrelek bo imel domet okrog 200 kilometrov in se bo lahko skril pred radarjem. Posebna oprema bo omogočila letenje neposredno nad tlemi, izstrelek se bo sproti prilagajal konfiguraciji terena. Lockheed-Martin je tako premagal konkurenčno podjetje Boeing, ki je prav tako konkuriralo za razvoj novega izstrelka. Po mnenju vojaških strokovnjakov bo novi izstrelek močno povečal učinkovitost ameriških vojaških bombnikov. Novo orožje bo moč izstreliti iz različnih letal, vključno iz lovcev F-16 in F-18 ter bombnikov B-52, B-1 in B-2. Lockheed-Martin bo nove izstrelke proizvajal v svojem oddelku za elektroniko in izstrelke v Orlandu (Florida).
Mars Global Surveyor razkril skrivnost obraza na Marsu
08. 04. 1998 08.13
Pred 22 leti je ameriška samodejna sonda vrste viking med kroženjem okoli Marsa na področju imenovanem Cydonia posnela nenavadno oblikovano površinsko tvorbo, ki je močno spominjala na človeški obraz. Novi posnetki t.i. "obraza" na Marsu, ki jih je posnela ameriška sonda Mars Global Surveyor, pa uganko končno pojasnjujejo. Navidezen "obraz" na Marsu je dolga leta buril domišljijo številnih ljudi. Posamezniki so trdili, da gre za umetno ustvarjen predmet, ki ga je lahko izdelala le razumska civilizacija. Nekateri so celo obtoževali ameriško vesoljsko agencijo NASA, da prikriva resnico. Gre verjetno za največkrat objavljeno fotografijo nekega koščka površine rdečega planeta, s katero so se pogosto okoristili manj resni mediji in šušmarji. Nove fotografije, ki so bile posnete minulo nedeljo in jih je zdaj objavila NASA, so bolj kakovostne; razkrivajo povsem običajne naravne površinske tvorbe. Kaže, da je vse ostalo ustvarila igra svetlobe in senc ter človeška domišljija.
Novi Titanic bodo splavili leta 2002
08. 04. 1998 07.55
90 let po potopu naj bi Titanic ponovno zaplul v morje. Nek ameriško-švicarski konzorcij namerava po vzorcu starega Titanica do pike natančno zgraditi novo luksuzno ladjo z vsemi podrobnostmi, kot jih je imel njegov predhodnik. Podjetje, ki se je lotilo tega podviga, ima sedež v Baslu in nosi enako ime kot družba, ki je Titanic poslala na pot leta 1912 - White Star Line. "Ladja se ne more potopiti," je za New York Post povedal direktor podjetja, Walter Navratil. Novi Titanik naj bi imel tudi dovolj rešilnih čolnov. Financiranje luksuzne ladje bo prevzela Titanic Development Corporation s sedežem v Las Vegasu. Ladja naj bi krenila na pot 12. aprila, 90 let potem, ko je iz Southhamptona na pot krenil prvotni Titanic. Potniki modernega Titanica naj bi se na mestu, kjer se je 15. aprila potopil njegov predhodnik, z minuto molka poklonili 1500 žrtvam tragične nesreče.
Kofija Annana bi bilo treba prebičati
05. 04. 1998 09.14
Te dni je kar nekaj prahu dvignila opazka enega najbolj vplivnih Republikancev v ameriškem kongresu Geralda Salomona, ki je konec marca izjavil, da bi bilo treba generalnega sekretarja Združenih narodov Kofija Annana "prebičati".
Za ameriško veleposlanico v Sloveniji imenovana Nancy Halliday Ely-Raphel
03. 04. 1998 11.21
Ameriški predsednik Bill Clinton je imenoval Nancy Halliday Ely-Raphel za veleposlanico v Sloveniji, danes poroča bilten ameriške službe za informiranje Wireless. Ely-Raphelova je pred tem v ameriškem zunanjem ministrstvu opravljala dolžnosti koordinatorke za Balkan, kjer je bila ena ključnih oseb pri oblikovanju programov za uresničevanje Daytonskega sporazuma.
Mandela brani Gadafija in Castra
27. 03. 1998 17.47
Južnoafriški predsednik Nelson Mandela je danes pozitivno ocenil "prave instinkte" ameriškega predsednika Billa Clintona v zvezi z mednarodnimi vprašanji, hkrati pa je dodal, da namerava še naprej ohranjati prijateljske vezi s Kubo, Libijo in Iranom. Kot je poudaril Mandela, voditelje omenjenih držav, ki so za ZDA sporni, podpira zato, ker gre za "moralno obveznost", saj meni, da "ne smemo zapustiti tistih, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih naše zgodovine." Fidel Castro in Moammar Gadafi sta namreč zvesto podpirala boj proti apartheidu v Južni Afriki. Mandela je prav tako kritiziral ameriško politiko do Iraka, svojemu sogovorniku pa je predlagal, naj ZDA svojim "nasprotnikom" predlagajo pogajanja, na katerih bi dosegli mirno rešitev spornih vprašanj, namesto da grozijo z vojaško silo. Kljub številnim nasprotjem v stališčih pa je južnoafriški voditelj izrazil "veliko spoštovanje" do Clintona. Ameriški predsednik je na skupni novinarski konferenci po pogovorih izjavil, da je v ameriškem interesu, da podpirajo "pozitivne spremembe" v afriškem življenju. Kot je poudaril, so te spremembe najboj vidne prav v Južni Afriki.
Mladi v ZDA čedalje bolj zasvojeni s televizijo
26. 03. 1998 09.50
Vsak četrti mladi Američan gleda televizijo najmanj štiri ure na dan. Dve tretjini mladih med 8. in 16. letom starosti pa presedi pred ekranom vsaj dve uri dnevno. Ker mladi vedno več časa preživijo pred televizijskimi ekrani, se ne gibljejo dovolj, zato se z odvečno težo ubadajo že v mladih letih, trdi ameriško zdravniško združenje v svojem časopisu JAMA. Zdravniki omenjenega združenja so izvedli šestletno raziskavo, v katero je bilo vključenih 4063 otrok, in ob tem ugotovili, da se kar 80 odstotkov otrok le trikrat tedensko ukvarja s športnimi dejavnostmi. Vsak peti šolar med 8. in 16. letom starosti pa je športno aktiven le dvakrat na teden. Kljub temu pa raziskava ni potrdila neposredne povezave med pogostim gledanjem televizije in odvečno telesno težo.
V ZDA le 16 filmov prislužilo več kot 100 milijonov dolarjev
25. 03. 1998 11.42
Med 16 filmi, ki so od 440. prikazanih v ameriških kinematografih, v lanskem letu dosegli blagajniški izkupiček nad sto milijonov dolarjev, je največ prislužil prav z 11 Oskarji nagrajeni Titanik. Samo na severnoameriškem trgu je namreč zaslužil 471 milijonov dolarjev, magično mejo 100 milijonov dolarjev pa je presegel v 12 dneh predvajanja. Nadaljevanje Spielbergovega Jurskega parka, Izgubljeni svet, je mejo presegel že v petih dneh, Možje v črnem pa v sedmih. Ostali so za prestop magične meje potrebovali več časa, presegli pa so jo tudi filmi Stik, Jutri nikoli ne umre, Vojna zvezd ter druga dva Oskarjeva nagrajenca, Good Will Hunting in Bolje ne bo nikoli. Podatke je objavilo ameriško podjetje ACNielson EDI, ki je omenjene filme tudi nagradilo.
Izrael zavrača pobude ZDA o umiku z Zahodnega brega
23. 03. 1998 13.05
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je včeraj že vnaprej zavrnil kakršnokoli ameriško pobudo v zvezi z umikom izraelske vojske s 13 odstotkov ozemlja Zahodnega brega.