ampak

ZDA ostajajo na Balkanu

03. 02. 2001 00.00

Ameriški državni sekrertar Colin Powell si je v minulih dneh prizadeval razgnati strahove o umiku ZDA z Balkana in na pogovore sprejel več predstavnikov držav z območja, obenem pa zavrnil pogovor s predsednikom Črne gore Milom Djukanovićem. Tiskovni predstavnik State Departmenta Richard Boucher je uradno pojasnil, da se Powell in Djukanović nista sestala zaradi "težav z urnikom", ter zato, ker se ZDA ne želijo vmešavati v volilni proces v Črni gori, kjer bodo aprila pripravili parlamentarne volitve, po katerih se bodo njeni prebivalci odločali tudi o razpisu referenduma o neodvisnosti.

Bo Visković veleposlanik?

03. 02. 2001 00.00

Visoki funkcionar vladajoče Demokratične opozicije Srbije (DOS) Čedomir Jovanović je za sobotno številko beograjskega dnevnika Blic potrdil namigovanja, da je član Socialdemokratske unije (SDU) Ivo Visković kandidat za veleposlanika ZR Jugoslavije v Sloveniji.

Svetovni dan varstva mokrišč

02. 02. 2001 00.00

"Svet mokrišč - svet, ki ga odkrivamo" je moto letošnjega svetovnega dneva varstva mokrišč, ki poteka vsako leto 2. februarja, ob obletnici podpisa konvencijo o mokriščih. Letos poteka 30 let od podpisa t. i. Ramsarske konvencije, ki je začela veljati leta 1975, podpisalo pa jo je 18 predstavnikov držav v iranskem mestu Ramsar na obali Kaspijskega morja. Države pogodbenice so se obvezale izvajati takšno politiko razvoja, ki ne bo ogrožala obstoja mokrišč, ampak bo zagotovila njihovo smotrno rabo in varstvo ter trajnostno ohranjala biotsko raznovrstnost in številne funkcije vseh mokrišč, so sporočili z ministrstva za okolje in prostor.

Senat potrdil tudi Ashcrofta

02. 02. 2001 00.00

Ameriški senatorji so z 58 glasovi za in 42 proti nekdanjega kolega iz zvezne države Missouri Johna Ashcrofta potrdili za novega pravosodnega ministra ZDA, s čimer je zaključeno najbolj sporno poglavje nove administracije predsednika Georga Busha. Ashcroft je zaradi svoje konservativnosti vzbujal nasprotovanje liberalnih skupin v ZDA, zato je proti njemu glasovala tudi večina demokratskih senatorjev. Ashcroftova potrditev je bila sicer pričakovana, saj je vseh 50 republikanskih senatorjev napovedalo, da bodo glasovali zanj, v primeru enotnosti demokratskega nasprotovanja pa bi odločilni glas prispeval podpredsednik ZDA Dick Cheney.

Odložilni veto k zakonu o preoblikovanju PCP

01. 02. 2001 00.00

Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič je v imenu interesne skupine delojemalcev državnega sveta vložil predlog za odložilni veto k zakonu o preoblikovanju prostocarinskih prodajaln (PCP) na cestnih mejnih prehodih z državami članicami Evropske unije v mejne prodajalne. V obrazložitvi predloga za odložilni veto piše, da je sicer razumljiva zahteva, da na dan vstopa Slovenije v EU ne smemo imeti več prostocarinskih prodajaln na naših mejah, vendar pa je nerazumljiva naglica in prehitevanje dogodkov prav v škodo zaposlenih, ki povrhu delajo še na demografsko ogroženih področjih, kjer ni drugih realnih zaposlitvenih možnosti.

V Kalabriji še eno okuženo govedo

01. 02. 2001 00.00

V vseh državah članicah Evropske unije poteka obvezno testiranje vse govedi, ki je starejše od 30 mesecev na morebitno prisotnost BSE. V Kalabriji na jugu Italije so včeraj izločili in začasno osamili čredo 60 govedi, ki so verjetno uživala krmo z živalsko moko. Nekaj dni nazaj so tam iz istih razlogov že osamili 75-glavo čredo govedi. Obe čredi so hranili s krmo istega proizvajalca. Na severu Italije pa je danes policija v tovarni, ki predeluje živalske ostanke, zasegla 20.000 ton živalske moke. Od izbruha krize bolezni norih krav so v Italiji opravili že 11.333 hitrih testov, od katerih sta bila pozitivna le dva. Nadaljnji testi so potrdili obolelost za boleznijo norih krav le pri enem govedu. Kljub temu je uživanje govedine v Italiji upadlo za 30 do 50 odstotkov, zato bo vlada v petek razpravljala o ukrepih za podporo govedorejcem. Po torkovih demonstracijah več sto govedorejcev pa se je danes pred parlamentom v Rimu zbralo še približno 200 mesarjev, ki so zahtevali odgovor vlade na krizo.

195144inđić je za "čiščenje"

01. 02. 2001 00.00

Srbski premier Zoran 195144inđić, ki se bo v petek v Washingtonu o razmerah na jugu Srbije pogovarjal z ameriškim državnim sekretarjem Colinom Powellom, se je zavzel za "dolgoročno čiščenje" tega območja in za njegovo vrnitev pod izključni nadzor srbske policije. 195144inđić je po včerajšnji seji srbske vlade dejal, da lahko le "dolgoročno čiščenje" zagotovi mir in stabilnost na tem območju, ki bi moralo postati tamponsko območje in ga "teroristi ne bi mogli prečkati". Vzpostavitev takšnega območja je 195144inđić označil kot strateško prednostno nalogo, potrebno pa bi jo bilo doseči brez človeških žrtev. Pozdravil je še izjavo Varnostnega sveta ZN, ki je sinoči obsodil terorizem na jugu Srbije in po besedah 195144inđića "izrazil prepričanje, da morajo biti teroristi umaknjeni z območja". 195144inđić odhaja na obisk v ZDA na povabilo Powella, s katerim se bo pogovarjal o varnostnih razmerah na jugu Srbije, razmerah na Kosovu, o sodelovanju Beograda s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije in o gospodarskem sodelovanju med državama.

Amnesty International protestira

31. 01. 2001 00.00

Amnesty International Slovenije (AIS) "ostro protestira" proti načinu, na katerega državne oblasti pogosto opisujejo položaj v zvezi z begunci in migranti v Sloveniji. Ena zadnjih je izjava župana občine Puconci Ludvika Novaka, ki je v časniku Dnevnik označil ljudi, ki so jih iz azilnega doma in iz centra za tujce premestili v Vidonce, kot "golazen". Take izjave državnih uradnikov so v nasprotju z ustavo in s splošno deklaracijo o človekovih pravicah. "Očitno je, da so jim tuja načela, kot so varstvo človekovih pravic, osebno dostojanstvo, enakopravnost, nediskriminacija ter prepoved pozivanja k razpihovanju rasne nestrpnosti," je omenjena nevladna organizacija poudarila v sporočilu za javnost.

Končan forum v Davosu

30. 01. 2001 00.00

Svetovni gospodarski forum se je letos posvetil neuravnoteženemu globalizacijskemu procesu, ki povzroča številne geopolitične in gospodarske težave. Med pomembnejšimi temami sta bili poleg nerazvite afriške celine tudi integracija Evrope in stanje na Balkanu.

Bush ustanovil versko pisarno

30. 01. 2001 00.00

Ameriški predsednik George W. Bush v Beli hiši je ustanovil posebni vladni urad za javne pobude verskih organizacij, ki naj bi omogočili verskim skupnostim pot do državnih subvencij, zlasti za programe preprečevanja alkoholizma, odvisnosti od drog, brezdomce in druge pereče socialne vsebine. Bush je s to potezo po mnenju nekaterih prestopil mejo, ki je doslej ločevala državo in cerkev. Odvetniki že razmišljajo, da bi podali pritožbo zaradi kršitve prvega amandmaja ameriške ustave. Bush je včeraj skupaj s 35 verskimi voditelji podpisal odredbo za ustanovitev verske pisarne. Bush je tudi podpisal odredbo, ki naj bi po njegovih besedah odstranila regulativne prepreke, "ki privatne skupine odvračajo od sodelovanja z vlado". Izdal je tudi navodilo, da naj pravosodni oddelki, oddelki za razvoj urbanih sredin, zdravstvene službe, oddelki za delo in izobraževanje v 45 dneh odprejo verske centre in na ta način pomagajo spremeniti regulativo, ki preprečuje da bi se verske organizacije ukvarjale s socialno pomočjo. Bush je dejal, da "vlade na tem področju sicer ne morejo zamenjati dobrodelne in lokalne organizacije, vendar lahko bistveno prispevajo k reševanju socialnih problemov, kot so to že dokazali". Dejal je še, da ne bodo podpirali verskih aktivnosti teh skupin, ampak le aktivnosti, ki pomagajo razreševati socialno problematiko. Bush bo takšno zakonodajo danes predstavil ameriškemu kongresu. V predlogu naj bi bila tudi razširjena možnost, da lahko odslej vsi davkoplačevalci z donacijami zmanjšajo svojo davčno osnovo. V Beli hiši zaenkrat nimajo končnih ocen o stroških takega projekta, vendar je Bush med predsedniško kampanjo ocenjeval, da bi za socialne programe v desetih letih potrebovali okoli 23,9 milijarde dolarjev. Bushevo dejanje pa je že sprožilo hiter odziv med skupinami, ki se zavzemajo za ostro ločnico med cerkvijo in državo. Po njihovem mnenju je Busheva javna politika napačna, s stališča ustave pa katastrofalna. Razmišljajo celo o tožbi na podlagi kršitve ustave. Po mnenju nekaterih predstavnikov religij pa takšna politika omogoča versko diskriminacijo, saj ne določa, da morajo verske ustanove s pomočjo takih programov poskrbeti tudi za pripadnike drugih veroizpovedi. Zagovorniki načela ločitve cerkve od države zatrjujejo, da se bo Busheva zamisel razblinila, saj predstavlja podpiranje prozelitizma, pa čeprav le posredno. Menijo, da bo vsaka verska dobrodelna organizacija podlegla "skušnjavi" in denar porabila ne le za javne programe, ampak tudi za širjenje svojega verskega izročila.

Zborovanje v Podgorici

28. 01. 2001 00.00

Včeraj se je sedem tisoč pristašev udeležilo zborovanja na glavnem trgu v Podgorici. Zborovanje je pripravila liberalna aliansa Črne gore, vendar naj ne bi šlo za strankarsko zborovanje ampak zborovanje vseh ljudi, ki si želijo neodvisno in mednarodno priznano Črno goro. Na zborovanju je najprej govoril vodja Liberalne alianse Miodrag Živković. Na zborovanju ni prišlo do incidentov, razen, ko so zapeli pesem posvečeno Črni gori, ko so iz nekaj deset pušk izstrelili vse naboje. Črnogorski liberalci so zahtevali, da črnogorske oblasti razpišejo referendum z jasnim vprašanjem in obljubo, da bodo rezultate spoštovali. Liberalcem se je pridružila številna skupina javnih osebnosti, politikov, novinarje, univerzitetnih profesorjev, pisateljev in umetnikov. Po besedah govorcev lahko neodvisnost Črne Gore dosežejo z odprtostjo in vabilom vsem političnim nasprotnikom in z močno koalicijo za svobodno in demokratično Črno goro, ki vključuje stranke DPS, Liberalno alianso, Social-demokratsko stranko in vse nevladne organizacije, zveze, skupine in državljane, ki so za samostojnost. Vodja Liberalne alianse Miodrag Živković je pozval predsednika Mila 195144ukanovića, da čimprej konča strategijo aktivnega čakanja, ker s tem zmanjšuje možnosti za samostojnost Črne gore.

Novi program Bruslja za okolje

24. 01. 2001 00.00

Evropska komisija je danes sprejela svoj šesti akcijski program za okolje, ki začrtuje prednostne naloge EU v obdobju do 2010. Ker bo v teku programa unija po pričakovanjih sprejemala nove članice, komisija poudarja, da je program pomembno vodilo ne le za članice ampak tudi za kandidatke za članstvo. Iz tega razloga bo komisija z vladami in nevladnimi organizacijami kandidatk poglobila področni dialog. Ob tej priložnosti Bruselj kandidatke tudi poziva k polni uskladitvi z unijino okoljsko zakonodajo. Ta je ena najbolj izčrpnih in naprednih na svetu, piše v strategiji.

Drnovšek na seji s poslanci LDS

24. 01. 2001 00.00

Na za javnost zaprti seji poslanskega kluba LDS, ki so se je poleg poslancev stranke udeležili tudi predsednik vlade in predsednik te stranke Janez Drnovšek ter nekateri ministri iz vrst LDS, so spregovorili o odprtih vprašanjih, tudi v državnem zboru. Tako so govorili o sedanjem zapletu v zvezi z oblikovanjem parlamentarnih delovnih teles. Po besedah Drnovška so mnenja o tem vprašanju sicer različna, vendar pa se vsi strinjajo, da so zahteve opozicije pretirane in da praksa v evropskih parlamentih ni takšna, kot jo želi predstaviti slovenska opozicija.

Direktor skupine Swissair Group odstopil

23. 01. 2001 00.00

Direktor švicarske letalske skupine Swissair Group Philippe Bruggisser je odstopil z direktorskega položaja, ker se uprava ni strinjala z njegovo strategijo kupovanja manjših letalskih družb s ciljem povečati tržni položaj Swissaira. Zato Swissair Group odslej ne bo več kupoval oz. vlagal v manjše letalske družbe, ampak se bo raje posvetil izboljšavi potniških storitev v svojih obstoječih letalskih družbah. Na Bruggisserjevo mesto bo začasno imenovan predsednik uprave Eric Honegger.

Srečanje Grizolda in Čuka

22. 01. 2001 00.00

Obrambne dejavnosti Slovenije prispevajo h gospodarskemu razvoju države in so lahko hkrati velik generator slovenskega tehnološkega razvoja, sta na srečanju v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) poudarila minister za obrambo Anton Grizold in predsednik GZS Jožko Čuk. Minister Grizold je GZS obiskal prvič, odkar je prevzel delo ministra za obrambo, osrednja tema pogovorov pa je bilo tesnejše sodelovanje med Slovensko vojsko (SV) in slovenskim gospodarstvom. Jožko Čuk je med drugim pozdravil napovedi ministra, da si bodo na ministrstvu za obrambo prizadevali za večjo vključitev domačega gospodarstva v opremljanje SV. Srečanja sta se udeležila tudi državna sekretarja na ministrstvu za obrambo Ladislav Lipič in Janko Deželak ter predstavniki Sekcije za obrambno industrijo GZS.

Bohinc na obisku v Bruslju

22. 01. 2001 00.00

Slovenski notranji minister Rado Bohinc je po srečanju z evropskim komisarjem za pravosodje in notranje zadeve Antonijem Vitorinom izrazil upanje, da bo do konkretnega vsebinskega napredka na pristopnih pogajanjih z EU o poglavju pravosodja in notranjih zadev prišlo že v prvi polovici letošnjega leta, tako da ne bi bilo treba čakati na drugo polovico leta 2001, v katerem zaprtje poglavja indikativno predvideva unijina širitvena strategija.

Slovenski dan na sejmu Zeleni teden

20. 01. 2001 00.00

Slovenska delegacija pod vodstvom ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Franca Buta se je ob robu mednarodnega sejma kmetijstva in živilske industrije Zeleni teden (Grüne Woche) v Berlinu na dvostranskih pogovorih sestala z madžarsko in poljsko delegacijo, pa tudi z evropskim komisarjem za kmetijstvo in ribištvo Franzem Fischlerjem, ki se je udeležil tudi sprejema ob Slovenskem dnevu.

Powell skozi prvo glasovanje v senatu

19. 01. 2001 00.00

Zunanjepolitični odbor ameriškega senata, ki šteje devet članov, je včeraj soglasno potrdil imenovanje Colina Powella za ameriškega državnega sekretarja. Powellovo imenovanje naj bi danes na plenarnem zasedanju potrdil celoten ameriški senat.

Ubili direktorja palestinske televizije

18. 01. 2001 00.00

Sinočnji pogovori med palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom in izraelskim zunanjim ministrom Šlomom Ben Amijem v Kairu so se po poročanju palestinskih virov končali "brez napredka". Po trditvah izraelske strani sta se Arafat in Ben Ami dogovorila, da bosta pogovore nadaljevala. Na srečanju je sodeloval tudi egiptovski predsednik Hosni Mubarak. Izrael je sinoči odpravil blokado palestinskega mesta Tulkarem na severu Zahodnega brega, kjer sta bila kmalu zatem v incidentu lažje ranjena izrelski častnik in Palestinec.

Senatna zaslišanja prestalo pet kandidatov

18. 01. 2001 00.00

Ameriški senatorji so imeli v sredo polne roke dela z zasliševanjem ministrskih kandidatov nove administracije Georga Busha mlajšega. Poleg Johna Ashcrofta, ki je moral že drugič pred pravosodni odbor, so zaslišanje opravili Colin Powell v odboru za mednarodne odnose, kandidat za stanovanjskega ministra Mel Martinez, kandidat za finančnega ministra Paul O'Neill ter kandidatka za vodjo Agencije za zaščito okolja (EPA) Christie Todd Whitman. Razen pri Ashcroftu so zaslišanja potekala brez posebnih težav.

Vpliv alkohola na zdravje mladih

17. 01. 2001 00.00

Pod geslom Sporočilo v steklenici bo danes v Ljubljani potekalo drugo srečanje Slovenske mreže zdravih šol, na katerem bodo posebej izpostavili vpliv alkohola na zdravje mladih in odnos današnje mladine do pitja alkohola. Tema za sestanek mreže, ki v Sloveniji vključuje 130 osnovnih in srednjih šol, je izbrana primerno zlasti v luči zadnjih raziskav, ki kažejo, da je alkohol med slovenskimi srednješolci močno prisoten. Kot pojasnjuje nacionalna koordinatorka za projekt zdrave šole v Sloveniji Eva Stergar, skoraj tretjina mladih prvi kozarec vina ali piva spije že pri enajstih letih ali manj, mladi pa se tudi ne zavedajo posledic pitja alkohola.

Van Gundy zmaguje in dobiva buške

16. 01. 2001 00.00

Osrednja osebnost včerajšnjih tekem v ameriški profesionalni ligi je bil trener New York Knicks Jeff Van Gundy. Njegovo moštvo je gladko odpravilo s San Antoniom (104:82), toda trener se ni mogel pretirano veseliti, saj je že med tekmo moral iskati zdravniško pomoč. Marsikdo bi pomislil, da ga je zaradi številnih stresov, ki jih doživljajo trenerji, izdalo srce, toda za njegov obisk zdravnikov je poskrbel njegov varovanec Marcus Camby, ki mu je z boksarskim udarcem zatemnil oko.

Kdaj spet na 1900?

16. 01. 2001 00.00

Včeraj je bilo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev sklenjenih 1250 poslov v skupni vrednosti 838 milijonov SIT. Slovenski borzni indeks je padel za 0,28% na 1.835 točk, Slovenski indeks pidov pa za 0,74% na 1.505 točk.

Fischer priznal, da je napadel policista

16. 01. 2001 00.00

Nemški zunanji minister Joschka Fischer je v sodnem procesu o napadu med konferenco OPEC leta 1975 na Dunaju danes spregovoril o svoji levičarski preteklosti in ob tem zanikal, da bi kdajkoli skrival orožje za mednarodnega terorista Carlosa. Nekdanji skrajni levičar Fischer je pred deželnim sodiščem v Frankfurtu povedal, da je poznal obtoženega Hans-Joachima Kleina, ki se mora zagovarjati zaradi trikratnega umora in treh poskusov atentata med ministrskim srečanjem OPEC 21. decembra 1975. S Kleinom sta se poznala še iz študentskih let v Frankfurtu, ko sta bila člana t.i. Putzgruppe, skupine, ki je zasedala in branila zapuščene zgradbe.

Navijači odkupili nogometni klub

13. 01. 2001 00.00

Navijači nižjerazrednega angleškega nogometnega profesionalnega kluba Lincoln City so zbrali denar in odkupili svoj ljubljeni klub, se je danes izvedelo v Londonu. To je prvi nogometni klub v Angliji, katerega lastniki so postali navijači. Dosedanji lastniki so klub prodali za 400.000 funtov. Navijači so ustanovili svoje združenje in vsak je prispeval svoj delež, večinoma po 20 funtov. Z zbranim denarjem so odkupili Lincoln City, ki je bil ustanovljen leta 1884, ampak nikoli ni uspel priti v višje lige. Že vrsto let igra v angleški četrti ligi. Mnogi angleški nogometni klubi odstopijo del lastništva navijaškim združenjem iz katerih potem financirajo potovanja in aktivnosti navijačev, ampak doslej še noben v celoti ni odstopil lastništva navijačem.

AOL in Time Warner združena

12. 01. 2001 00.00

Ameriška Zvezna komisija za komunikacije (FCC) je odobrila združitev največjega svetovnega ponudnika spletnih strani podjetja America Online (AOL) ter medijskega in komunikacijskega velikana Time Warner. Ta prevzem je bil napovedan že pred letom dni, zanj pa je AOL odštel 106,2 milijarde dolarjev.

O problematiki politike plač

12. 01. 2001 00.00

Iz Demokratske stranke Slovenije (DS) so v zvezi z reševanjem problematike plačne politike sporočili, da je preteklo parcialno reševanje in popuščanje vlade premiera Janeza Drnovška na področju plač v javnem sektorju pripeljalo do absurdnih razmerij, kar po njihovem prepričanju kaže na to, da delujoča vladna garnitura nima dolgoročnejših načrtov politične in upravne ureditve, ampak deluje po načelu sprotnega gašenja problemov.

Bush ostal brez ministrske kandidatke Chavezove

10. 01. 2001 00.00

Kandidatka za ministrico za delo v novi administraciji predsednika ZDA Georga W. Busha, Linda Chavez, je odstopila od nominacije, še preden je prišla na vrsto za zaslišanje pred pristojnim senatnim odborom. Ameriški sidnikati so bili od vsega začetka proti imenovanju, zaradi njenih konservativnih pogledov, pa ni bila pogodu niti demokratskim kongresnikom. Osnovni razlog za odstop od kandidature je bilo razkritje podatka, da je pred leti sprejela v svoj dom nezakonito priseljenko iz Gvatemale, ki naj bi ji pomagala pri hišnih opravilih, Chavezova pa naj bi ji za to dala "žepnino".

Intel predstavil nova procesorja

08. 01. 2001 00.00

Intel je predstavil dva nova procesorja, namenjena diametralno nasprotnima segmentoma tržišča. Celeron 800 Mhz je tako najhitrejši Intelov procesor za spodnji segment trga, medtem ko je 1,3 Ghz Pentium 4 najpočasnejši, obenem pa tudi najcenejši predstavnik najmočnejše Intelove serije procesorjev. Videti je, da si Intel z novim Celeronom obeta povratek na stare pozicije na spodnjem segmentu trga, kjer mu vse bolj preti AMD s svojimi Duron procesorji, tako da končno tudi Celeroni podpirajo 100 Mhz vodilo. Procesor je že v prodaji, veleprodajna cena v ZDA pa je 170 USD.

Zdravnik ubil skoraj 300 ljudi

05. 01. 2001 00.00

Britanski družinski zdravnik Harold Shipman, ki je bil že obsojen umora 15 svojih pacientov, naj bi imel na vesti skoraj tristo ljudi. Kot je pokazala preiskava britanske vlade, je urad doktorja Shipmana v letih med 1974 do 1998 na območju Manchestra zabeležil 297 smrti več kot drugi zdravniki v tem predelu Velike Britanije.