ampak
Slovaška v EU med prvimi
23. 10. 2000 00.00
Slovaška lahko po besedah nemškega kanclerja Gerharda Schröderja, ki se mudi na enodnevnem obisku na Slovaškem, pričakuje, da bo v EU sprejeta med prvimi kandidatkami za članstvo. Po pogovoru s slovaškim premierom Mikulasom Dzurindo v Bratislavi je Schröder poudaril, da bo Slovaška v primeru, da bo pospešeno izvajala reforme, "čisto spredaj". Kot prvi možni datum za sprejem Slovaške je Schröder omenil leto 2003. Schröder je prvi nemški kancler, ki je obiskal Slovaško odkar je pred osmimi leti postala samostojna država.
Kučan v intervjuju za Profil
23. 10. 2000 00.00
Odprava Avnojskih sklepov v Sloveniji po besedah predsednika države Milana Kučana ne pride v poštev. Kot je pojasnil v pogovoru za današnjo izdajo avstrijskega tednika Profil, so ti sklepi del evropske in svetovne zgodovine ter izrednega pomena za državno in pravno kontinuiteto samostojne Slovenije. Kučan je ocenil tudi kritike avstrijskega kanclerja Wolfganga Schüssla ter komentiral nekatere izjave in dejanja koroškega deželnega glavarja Jörga Haiderja. Predsednik Kučan je v zvezi z Avnojskimi sklepi opozoril, da je Slovenija omogočila pritožbo zoper pravni sklep vsakomur, ki bi menil, da je bil nepravično obravnavan. O možnostih, da bodo avstrijski svobodnjaki (FPÖ) v članstvo Slovenije v Evropski uniji privolili le, če bo formalno preklicala Avnojske sklepe, je Kučan povedal, da bi težave lahko nastopile zgolj v primeru, da bi v Avstriji prevladala ksenofobija. V tem primeru, je za Profil ocenil Kučan, težav z vstopom v unijo ne bo imela le Slovenija, ampak tudi druge kandidatke za članstvo. Na vprašanje, kako so odnosi med Slovenijo in Avstrijo vplivali na rezultate parlamentarnih volitev v Sloveniji, je Kučan odgovoril, da je bilo omenjeno vprašanje sicer pomembno, vendar pa ni bilo v središču volilnega boja. V zvezi z izjavo avstrijskega kanclerja Wolfganga Schüssla, da je Kučan kot nekdanji vodja Komunistične partije "še vedno z eno nogo v starem režimu", je slovenski predsednik pripomnil, da ga to ni užalilo, vendar si je po tej izjavi o avstrijskem kanclerju ustvaril drugačno predstavo, kot jo je o njem imel pred tem. V zvezi s povorko 10. oktobra v Celovcu, ki jo je časnik Delo označil kot "izraz militantne nacionalistične arogance", je Kučan dejal, da prireditev ni izkoristila priložnosti izpostaviti novo kakovost sobivanja z državljani slovenskega porekla na Koroškem ter novo kakovost odnosov med Avstrijo in Slovenijo. K sreči se značilnosti odnosov med državama ne kažejo zgolj skozi eno prireditev, je menil slovenski predsednik. Slovenski predsednik je slovensko-avstrijske odnose ocenil kot dobre in ob tem pripomnil, da je Avstrija v težkih trenutkih naredila veliko dobrega za Slovenijo, Menil je še, da motenj, ki jih v odnosih med državama povzročajo nekateri posamezniki, ne bi smeli pojmovati kot usodne.
Riess-Passer za referendum glede širitve EU
22. 10. 2000 00.00
Namestnica avstrijskega kanclerja Susanne Riess-Passer se je danes na avstrijski televiziji ORF izrekla za izvedbo referenduma o širitvi Evropske unije. Po mnenju Riess-Passerjeve bi morali imeti državljani možnost soodločanja glede prihodnosti EU. Z referendumom pa bi si lahko znova pridobili izgubljeno zaupanje državljanov v EU, je še menila namestnica kanclerja. Doslej so se velike odločitve v EU sprejemale mimo njenih državljanov, meni Riess-Passerjeva. Zato bi bilo potrebno upoštevati tudi mnenje ljudi, in sicer ne samo v Avstriji, ampak v vseh članicah unije. Riess-Passerjeva se je zavzela za širitev EU, vendar ob tem, da se izpolnijo določeni pogoji. To stališče vsebuje tudi koalicijski sporazum obeh vladajočih strank v Avstriji, svobodnjakov (FPÖ) in ljudske stranke (ÖVP).
VIII. kongres Eurochambres
20. 10. 2000 00.00
Več kot 500 uglednih evropskih poslovnežev in predstavnikov gospodarskih zbornic se je zbralo v Berlinu na kongresu Združenja evropskih gospodarskih zbornic (Eurochambres). Udeležence je najprej pozdravil predsednik ZRN Johannes Rau. Zavzel se je, da bi združena Evropa morala imeti svojo federalno ustavo, ki bi jasno opredelila temeljne pravice članic, njihove pristojnosti in odnose med institucijami. Evropa se mora graditi od spodaj navzgor.
Komisiji senata končali splošno razpravo
19. 10. 2000 00.00
Ustavna in šolska komisija italijanskega senata sta na sinočnji skupni seji končali splošno razpravo o zaščitnem zakonu za Slovence v Italiji. V prihodnjih dneh se bosta predsednika komisij posvetovala s predstavniki političnih strank o nadaljnjem poteku obravnave zakona. Pričakovati je, da bodo predlagali uvrstitev zakona na plenarno zasedanje senata.
Emir Kusturica na turneji po Nemčiji
19. 10. 2000 00.00
Mednarodno priznani jugoslovanski režiser Emir Kusturica se bo kot bas kitarist z zasedbo No Smoking Orchestra odpravil na turnejo po Nemčiji ob izidu njihovega novega albuma z naslovom Unza Unza Time. Prvi nastop so imeli že v sredo zvečer v studiu radijske postaje Radio svobodni Berlin v okviru mednarodnega tekmovanja radijskih in televizijskih postaj Prix Europa 2000. Orkester je zaslovel z glasbo, ki je mešanica rocka in tradicionalne ciganske glasbe. Kusturica, ki se je z No Smoking Orchestra že lani odpravil na turnejo po Nemčiji, igra bas kitaro v skupini že 15 let. "Tega ne počnem zaradi denarja, ampak iz veselja," je povedal na novinarski konferenci v Berlinu. V Sarajevu rojeni režiser je zaslovel s filmom Oče na službeni poti, za katerega je v Cannesu prejel zlato palmo. Kusturica in No Smoking Orchestra bodo nastopili še v Frankfurtu, Düsseldorfu in Münchnu. Naslednji filmski projekt Kusturice naj bi bila mešanica fikcije in realnosti. Režiser namerava v Franciji posneti zgodbo o Cyranoju de Bergeracu z naslovom Nos.
Dvigovanje trupel mornarjev prihodnji teden
18. 10. 2000 00.00
Namestnik ruskega premiera Ilja Klebanov, ki vodi vladno
Mednarodni dan boja proti revščini
18. 10. 2000 00.00
Na sedežu ZN so se z različnimi prireditvami spomnili 17. oktobra, Mednarodnega dneva boja proti revščini, generalni sekretar ZN Kofi Annan in predsednik Generalne skupščine Harri Holkeri pa sta ob tem dala posebni izjavi. Med dogodki ob dnevu boja proti revščini, ki ga je Generalna skupščina razglasila leta 1992, je bil tudi zaključek Svetovnega pohoda žensk 2000, ki se je začel letos marca v Ženevi in zajel predstavnice in predstavnike iz 5.000 nevladnih organizacij iz 159 držav sveta. Udeleženke pohoda so nameravale generalnemu sekretarju ZN predati posebno peticijo z več kot dvema milijonoma podpisov za učinkovitejše ukrepe v boju proti revščini. Namesto Annana, ki se je mudil v Egiptu, jih je sprejel predsednik Generalne skupščine Holkeri. "Svetu ne primanjkuje dobrih namenov za odpravo revščine, kot je razvidno tudi iz sklepov vrha tisočletja in svetovnega vrha za družbeni razvoj iz leta 1995. Vendar do danes nismo storili dovolj in število revnih še naprej narašča, namesto da bi upadalo," je izjavil Holkeri. Tudi Annan je v svoji poslanici izpostavil, da svetu ne primanjkuje znanja in sredstev za odpravo revščine, ampak volje. "Na strani razvitih to pomeni zmanjšanje dolga, odpravo zaščitnih carin pred uvozi iz revnih držav in več sredstev za razvojno pomoč. Na strani držav v razvoju boj proti korupciji, končanje spopadov in vzpostavitev dobrega vladanja," je zapisal Annan.
www.Madonna.com pripada Madonni
17. 10. 2000 00.00
Arbitražno sodišče Mednarodne organizacije za intelektualno lastnino v Ženevi je nedavno razsodilo, da ima ameriška pop zvezdnica Madonna pravico do spletne strani na naslovu www.Madonna.com. Omenjeno spletno stran je leta 1998 vzpostavil Newyorčan Dan Parisi in na njej prikazoval pornografske slike in besedila. Potem, ko se je Madonna pritožila na arbitražnem sodišču, je Parisi zbrisal vsebino strani, vendar naslova ni hotel prepustiti slavni pevki, ampak ga je ponudil bolnišnici Madonna Rehabilitation Hospital. Kot je odločilo sodišče, mora Parisi naslov vendarle prepustiti Madonni. Pojasnilo je, da je hotel z naslovom spletne strani zgolj zaslužiti več denarja, saj je imel spletne strani tudi na drugih naslovih, ki bi bili lahko zanimivi za obiskovalce, med drugim tudi na naslovu www.wallstreetjournal.com.
Neupoštevanje rokov za odpoklic veleposlanikov
17. 10. 2000 00.00
Zunanje ministrstvo je začudeno nad odločitvijo predsednika republike Milana Kučana, ki je včeraj podpisal ukaze o odpoklicu šestih veleposlanikov s 15. novembrom letos. MZZ je v današnjem sporočilu za javnost ugotovilo, da je to v nasprotju z dosedanjo prakso in predlogom ministrstva, zato je sporočilo, da ne bo upoštevalo rokov, ki jih je nezakonito postavil predsednik republike, ampak bo ravnalo v skladu z zakonom in sklenjenimi pogodbami z veleposlaniki.
Ljubljanski referendum uspel
16. 10. 2000 00.00
Po začasnih neuradnih podatkih mestne volilne komisije so na svetovalnem referendumu, ki je sočasno z državnozborskimi volitvami potekal na območju ljubljanske mestne občine, meščani večinsko podprli predlagano oblikovanje četrtnih skupnosti na območju občine.
V Ljubljani poteka tudi svetovalni referendum
15. 10. 2000 00.00
Na območju mestne občine Ljubljana se je ob 7. uri odprlo 241 volišč, na katerih bo približno 215.293 volilnih upravičencev vse do 19. ure lahko glasovalo tudi na svetovalnem referendumu. Na območju ljubljanske mestne občine so namreč sočasno z državnozborski volitvami pripravili tudi svetovalni referendum, na katerem bodo v skladu z zakonom o lokalni samoupravi še pred ustanovitvijo četrtnih skupnosti v ljubljanski mestni občini ugotovili interes meščanov v zvezi z imeni, območji in pravnim statusom četrtnih skupnosti.
Kučan, Bajuk in Podobnik o volitvah
15. 10. 2000 00.00
Predsednik republike Milan Kučan, ki je zjutraj volil na volišču v petem volilnem okraju tretje volilne enote v Murglah v Ljubljani, meni, da bodo ljudje dovolj trezni in bodo svoje glasove zaupali tistim, ki lahko zagotovijo, da se bo ustvarjalna energija Slovencev usmerila v razvoj, blaginjo za vse, spoštovanje in dostojanstvo za vsakogar, in ki bodo sposobni utrditi ugled države v mednarodnem življenju. Na vprašanje, kako komentira nekatere očitke, da se je vmešal v dnevno politiko in vključil v predvolilni boj, je predsednik Kučan odgovoril, da to niso očitki, ampak je to volilni boj tistih, ki so v volilni tekmi. Njemu pa seveda ostane, da na nepravilnosti, ki jih po njegovi sodbi počnejo različni organi in posamezniki v tej državi, opozarja ljudi, da bo njihova sodba lahko objektivnejša. "Zmagajo pač tisti, ki jim ljudje v večji meri zaupajo in to ne pomeni, da nimamo demokracije, ampak da jo imamo," je zaključil predsednik republike Milan Kučan.
Hrvaška o volitvah v Sloveniji
13. 10. 2000 00.00
Hrvaška tiskovna agencija Hina je danes obširneje poročala o nedeljskih parlamentarnih volitvah v Sloveniji. LDS nekdanjega premiera Janeza Drnovška je, kot piše Hina, največji favorit na nedeljskih parlamentarnih volitvah, na katerih bo 1,5 milijona volilcev izbralo 90 poslancev v državni zbor.
Mesić pozdravil napoved Koštunice, da bo ZRJ zaprosila za članstvo v ZN
12. 10. 2000 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić je na današnji novinarski konferenci pozdravil napoved jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunice, da bo ZRJ zaprosila za članstvo v Združenih narodih, tako kot so to storile ostale države naslednice nekdanje SFRJ. "Po našem mnenju je zelo dobro, da bo ZRJ zaprosila za sprejetje v ZN, saj bo to olajšalo tudi reševanje vprašanja nasledstva. Prav tako nas veselijo izjave Koštunice, da ZRJ ne bo vztrajala pri kontinuiteti SFRJ, ampak da imajo vse države nekdanje Jugoslavije enake pravice pri sukcesiji," je dejal Mesić. Na vprašanje, ali bo Hrvaška vztrajala, da mora ZRJ prehoditi isto pot in izpolniti iste pogoje za vstop v mednarodne organizacije, kot jih je morala Hrvaška, je Mesić odgovoril, da je popolnoma vsem jasno, da mora ZRJ izpolniti vse, kar zahteva mednarodna skupnost. "Novim oblastem v Beogradu je treba dati čas, da oblikujejo vlado in vzpostavijo vse institucije. Zatem morajo biti izpolnjeni vsi pogoji. V prvi vrsti sta to sodelovanje s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji in spoštovanje človekovih pravic. Srbija ne more računati na pomoč mednarodne skupnosti, če ne izroči Slobodana Miloševića in ostalih, ki jih išče haaško sodišče," je poudaril Mesić.
Logarjeva o Griljevi zamenjavi
10. 10. 2000 00.00
Državna sekretarka v finančnem ministrstvu Romana Logar je včeraj povedala, da gre pri zamenjavi direktorja davčne uprave Stojana Grilja za to, da se v Sloveniji davki plačujejo enakopravno. Po njenem mnenju ne gre za politično, ampak strokovno vprašanje. Logarjeva je tudi zavrnila očitke Stojana Grilja, da je zlorabila svoje pristojnosti in poskušala delovati kot direktorica davčne uprave, saj direktor DURS ne more biti sam odgovoren za pobiranje davkov in prispevkov za vse štiri državne blagajne.
Jutri opozorilna stavka delavcev v elektrogospodarstvu
09. 10. 2000 00.00
Delavci združeni v Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije (SDE) bodo jutri izvedli dveurno opozorilno stavko, saj vlada skupaj s pogajalsko skupino SDE ni uresničila nobene od že znanih stavkovnih zahtev. Stavka bo potekala v družbah elektrogospodarstva ob različnih urah, pri tem pa ne bo prišlo do odklopa električne energije, ampak ne bodo popravljali napak, nastalih na električnem omrežju. V primeru, da vlada ne bo uresničila njihovih zahtev, med katerimi je najpomembnejša zahteva po konkretno opredeljeni celoviti sanaciji družbe Nafta Lendava v skladu z že sprejetim sklepom vlade in zahtevami sindikata Nafte Lendava, bo SDE 19. oktobra izvedel generalno stavko.
Vedrine o odpravi sankcij
07. 10. 2000 00.00
Evropska unija naj bi uradno odločitev o odpravi gospodarskih sankcij zoper ZRJ sprejela v ponedeljek. Vprašanje odprave sankcij je na dnevnem redu ponedeljkovega srečanja zunanjih ministrov držav članic EU v Luksemburgu pred vrhom EU v francoskem Biarritzu, ki se bo začel v petek, 13. oktobra, je v pogovoru za francosko televizijsko postajo France 3 Aquitaine izjavil francoski zunanji minister Hubert Vedrine.
195144ukanović Koštunice ne priznava
07. 10. 2000 00.00
Predsednik Črne gore Milo 195144ukanović Vojislava Koštunice ne priznava za jugoslovanskega predsednika. "Koštunica ne more biti naš sogovornik kot jugoslovanski predsednik, ampak kot predstavnik nove demokratične miselnosti," je v Nikšiču izjavil 195144ukanović.
Kučan svari pred prevelikim optimizmom
07. 10. 2000 00.00
Slovenski predsednik Milan Kučan je pozdravil dramatične politične spremembe v ZRJ, hkrati pa posvaril pred prevelikim navdušenjem mednarodne skupnosti, saj je lahko po njegovem mnenju Slobodan Milošević še zelo nevaren. Milošević se po Kučanovih besedah ne bojuje le za svoj politični, ampak tudi za fizični obstoj, saj ga skušajo pripeljati pred sodnike haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine, storjene na območju nekdanje Jugoslavije.
Gaber kritično o šolskem ministrstvu
06. 10. 2000 00.00
Nekdanji minister za šolstvo in šport Slavko Gaber je na včerajšnji novinarski konferenci LDS ocenil, da želi sedanja ekipa šolskega ministrstva (MŠŠ) z "okrnitvijo dobre podobe ljudi prejšnje ekipe MŠŠ" doseči dodatne točke v predvolilnem obdobju. "To je smešen pristop," je dejal Gaber in dodal, da na MŠŠ uporabljajo pravo za dnevnopolitične potrebe, in sicer na način, da dobre vsebinske rešitve na področju šolstva in športa izpodbijajo s pravnimi argumenti. Na MŠŠ po Gabrovem mnenju delujejo tako na tistih področjih šolstva in športa, kjer jih posamezni deli niso všeč in bi jih želeli urediti drugače, in tam, kjer do posameznih ljudi gojijo osebne zamere. Ker zaradi nasprotovanja javnosti ne uspejo uveljaviti sprememb v šolstvu in športu, želijo vsebinsko dobre rešitve pravno izpodbijati, je dejal Gaber.
Nagca skušala zavzeti sinagogo
04. 10. 2000 00.00
Nemška policija je imela ob praznovanju judovskega novega leta precej nenavadno nalogo - izpred sinagoge v Berlinu je morala odgnati dva nagca, ki sta skušala vdreti v svetišče prav med verskim obredom. Posrečilo se jima je prebiti policijsko stražo okrog poslopja, tik pred vhodom pa so ju ustavili uslužbenci v sinanogi, ki so bili opremljeni s solzilcem. Vodja judovske skupnosti v Berlinu Andreas Nachama je akcijo označil za vandalistično dejanje. Storilca sta bil po njegovem mnenju obritoglavca, saj so ju prepoznali po zanje značilnih gojzarjih. Medtem pa policija meni, da ni šlo za dejanje skrajnih desničarjev, ampak "le" opitih objestnežev. Možje v modrem namreč niso opazili, da bi nagca nosila gojzarje.
Razstava Neobičajne dvojice v Celju
30. 09. 2000 00.00
V Likovnem salonu Celje bo drevi otvoritev prve iz serije treh razstav pod skupnim naslovom Neobičajne dvojice, kar pomeni, da se bosta na vsaki razstavi predstavila dva umetnika, ki bi se zaradi različnih konceptualnih, estetskih ali celo zunajumetnostnih razlogov težko znašla v istem razstavnem kontekstu. Prva dvojica, ki se bo predstavila, sta Narcis Kantardžić in Nebojša Šerić - Šoba, za katera velja, da sta v trenutnem umetnostnem okolju postavljena v popolnoma različne pozicije. Razstava bo na ogled do 21. oktobra.
Rekordni dobitek na hrvaški loteriji
29. 09. 2000 00.00
Nezaposleni inženir, ki si je lahko komaj privoščil nakup stavnih lističev, je zadel rekordni dobitek na hrvaški loteriji - več kot 4,6 milijona kun (približno pol milijona ameriških dolarjev). Dobitnik "jackpota" je brezposeln že od leta 1992, loto pa igra že dvajset let. Zadnje čase je imel kar precej težav pri nakupu stavnih lističev, ki stanejo po 10 kun. Srečni dobitniki, ki želi ostati neimenovan, je za hrvaški Jutarnji list izjavil, da je že skoraj odnehal, saj je 130 kun več, kot si lahko privošči njegova petčlanska družina. Povedal je tudi, da si kljub velikemu dobitku za zdaj ne bo dal duška, ampak bo najprej poskrbel za ženo in tri otroke. Sicer pa se je na Hrvaškem zanimanje za loterijo izjemno povečalo, predvsem zaradi hudih ekonomskih težav in brezposelnosti. Na vprašanje, zakaj že toliko časa vztraja pri igranju lota, je dobitnik cinično odgovoril, da se mu je zdelo, da je večja možnost, da zadane na loteriji, kot pa da bo dočakal, da bo šlo Hrvaški na bolje.
Končano zasedanje IMF in SB
29. 09. 2000 00.00
Potem ko sta Mednarodni denarni sklad (IMF) in Svetovna banka (SB) v sredo predčasno končala skupno letno zasedanje, sta generalni direktor IMF Horst Köhler in predsednik Svetovne banke James Wolfensohn na včerajšnji novinarski konferenci predstavila sklepe zasedanja. Obsodila sta proteste, ki so jih v času zasedanja prirejali nasprotniki globalizacije, Köhler pa se je dotaknil tudi vprašanja intervencije velikih investicijskih bank v zvezi s tečajem evra.
IMF in Svetovna banka obsodila proteste
28. 09. 2000 00.00
Potem, ko sta Mednarodni denarni sklad (IMF) in Svetovna banka (SB) včeraj predčasno končala skupno letno zasedanje, sta generalni direktor IMF Horst Köhler in predsednik Svetovne banke James Wolfensohn na dopoldanski novinarski konferenci predstavila zaključke zasedanja. Obsodila sta proteste, ki so jih v času zasedanja prirejali nasprotniki globalizacije, Koehler pa se je dotaknil tudi vprašanja intervencije velikih investicijskih bank v zvezi s tečajem evra. Köhler je po izgredih, ki so spremljali letno zasedanje finančnih organizacij, od nekaterih mednarodnih nevladnih organizacij zahteval, naj se odpovejo nasilju, in poudaril, da protestniki z nasiljem niso zmagali, temveč so doživeli poraz. Ob tem je ocenil, da se je češka družba na obnašanje protestnikov odzvala odklonilno. Poudaril še je, da je Praga lahko ponosna na organizacijo zasedanja, zaradi katere se je po mnenju Köhlerja okrepil tudi ugled mesta v svetu. Predsedujoči letnega zasedanja IMF in SB, južnoafriški minister za finance Trevor Manuel, je na novinarski konferenci zatrdil, da zasedanja, ki bi se moralo končati v četrtek, niso predčasno zaključili zaradi protestov, ampak zaradi učinkovitega poteka zasedanja. Predsednik Svetovne banke Wolfensohn pa je menil, da je bilo zasedanje izredno uspešno, čeprav je potekalo v težkih pogojih, in prav tako poudaril, da protestniki z nasiljem niso zmagali. Dejal je, da so bili pogovori z neodvisnimi skupinami zelo "plodni" in koristni. Ugotovil je še, da imajo skupine, s katerimi se je pogovarjal, z IMF in SB veliko skupnih ciljev. Generalni direktor IMF je investicijo bank ocenil kot pravo odločitev in ob tem menil, da je intervencija bank dokaz, da je Evropska centralna banka institucija, ki je pristojna za razvoj tečaja. Dodal je, da bo prihodnji razvoj skupne evropske valute odvisen od strukturnih reform v Evropi. Kot največji izziv je Köhler označil zmanjševanje revščine v svetu in preoblikovanje globalizacije tako, da bi koristila vsem. Poudaril je, da bi bilo treba izboljšati mednarodni finančni sistem in poskrbeti, da bi bil bolj pregleden. Nasprotniki globalizacije so predčasen zaključek zasedanja danes označili kot uspeh, ki naj bi bil posledica množičnih protestov. V češki prestolnici se je v času zasedanja IMF in WB zbralo skupaj približno 12.000 ljudi iz več držav, ki so med drugim tudi nasilno protestirali proti globalizaciji.
Kolesarja Huptman in Murn solidna
27. 09. 2000 00.00
Nemški kolesar Jan Ullrich je osvojil še zadnji naslov, ki mu je manjkal v bogati karieri. Po naslovu svetovnega prvaka, zmagovalca dirke Po Franciji in dirke Po Španiji, je v Sydneyju osvojil še naslov olimpijskega prvaka. Kolesar nemškega Telekoma je imel v zadnjih kilometrih obilno pomoč klubskih kolegov, Kazahstanca Aleksandra Vinokurova in rojaka Andreasa Klödna, ki sta v zadnjih 30 kilometrih sodelovala pri njegovem napadu, na koncu pa sta imela od tega tudi veliko korist, saj sta si razdelila preostali medalji. Kolesarji so že od samega začetka začeli z močnim tempom in hitro dali vedeti, da to ni navadna dirka, ampak olimpijske igre. Prve kroge so prevozili s povprečno hitrostjo 42 kilometrov na uro, kar je v kolesarstvu prava redkost. Prvi so z napadi začeli nekateri manj znani tekmovalci, toda njihovi poskusi so bili obsojeni na neuspeh. V desetem od 14 krogov pa se je dirka začela razvijati. Povprečna hitrost je še narasla, v ospredju pa so začeli narekovati ritem nekateri favoriti, predvsem je bil presenetljivo aktiven trenutno najboljši poljski kolesar Piotr Wadecki, ki je bil zraven praktično pri vseh pobegih. V 12. krogu se je v ospredje prebila skupina 18 kolesarjev in strokovnjaki so že pravilno menili, da bo eden izmed njih zmagovalec 239,4 kilometra dolge dirke. Začeli so preštevati, katera država ima največ kolesarjev v tej skupini, kajti računali so, da bo za končni uspeh potrebna medsebojna pomoč. V sredini 13. kroga se je za napad odločil Ullrich, sledila pa sta mu le njegova klubska kolega Klöden in Vinokurov. Ko je vodilna trojica s složnostjo povečevala prednost, je bilo jasno, da bo zmagovalec Ullrich. Ne samo, ker je aktualni svetovni prvak v kronometru najmočnejši, ampak tudi zato, ker je v svojem moštvu najvplivnejši. Slovenski kolesarji po pričakovanju niso imeli večje vloge pri razpletu dirke. Držali so se glavnine, saj bi njihovi napadi verjetno pomenili "samomor". Prvi je zaradi slabega občutja v 11. krogu odstopil Martin Hvastija, nato pa se mu je krog pozneje v boksih zaradi padca pridružil še Tadej Valjavec. Tako sta v zadnjih dveh krogih v konkurenci ostala le Hauptman in Murn. V cilj sta prišla v času štirinajstega Nemca Erica Zabela, s svojima uvrstitvama pa sta izpolnila svoja in pričakovanja selektorja. "Če bi mi kdo pred štartom rekel, da bosta dva uvrščena tako visoko, mu ne bi verjel. Andrej, Uroš in Tadej so se dobro borili, nekoliko slabši je bil Martin, to pa verjetno zaradi naporov, ki je od njega zahtevala dirka Po Španiji. Moram reči, da je bilo naše moštvo eno od mlajših, kar je dober obet za prihodnost," je bil z dosežki svojih varovancev zadovoljen Penko.
Bizjak in Zver v peti klepetalnici
24. 09. 2000 00.00
V današnji peti klepetalnici na 24ur.com, ki je potekala vzporedno s peto predvolilno oddajo na POP TV, v kateri so bili gostje Ivo Bizjak, Milan Zver, Andrej Capuder, Sašo Peče, Miran Potrč, Pavle Gantar in Valter Drozg je sodelovalo 51 ljudi.
Darilo Albrightove Ivanovu
24. 09. 2000 00.00
Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright je ruskemu kolegu Igorju Ivanovu za rojstni dan podarila skiro in čelado. Ivanov je svoj 55 . rojstni dan preživel v New Yorku, kjer je sodeloval na zasedanju generalne skupščine ZN.
Politični piknik ZLSD
24. 09. 2000 00.00
Združena lista socialnih demokratov (ZLSD)je v Opatjem Selu pripravila strankin politični piknik, na katerem je njen predsednik Borut Pahor med pozdravnim nagovorom nanizal razloge, zaradi katerih naj bi bila ZLSD dobra volilna izbira. Stranka svoje interese uveljavlja na zmeren in politično kulturen način, ima primeren in sodoben program, izkušnje starejših generacij je uspela obogatiti z novo energijo mlajšega rodu, je edina članica Evropske socialne demokracije na Slovenskem in nenazadnje zgodovine ne potvarja, ampak jo sooblikuje, je prepričan Pahor.