arhitekt
Britanski arhitekt dobitnik Pritzkerjeve nagrade
13. 04. 1999 11.44
Britanski arhitekt Norman Foster je dobitnik letošnje Pritzkerjeve nagrade, ''Nobelove nagrade'' na področju arhitekture. Po ocenah žirije je Forster ''ponovno oživil višinske konstrukcije in že med prvimi projekti pokazal skrb za okolje''. Nagrado, pospremljeno s 100.000 dolarji, bo Foster prejel 7. junija v Berlinu. Najpomembnejši deli 63-letnega britanskega arhitekta, ki je diplomiral na univerzah v Manchestru in Yaleu, sta letališče v Hong Kongu in novi nemški parlament. Nagrado Pritzker je leta 1979 ustanovila družina Pritzker iz Chicaga.
Deset let piramide v Louvru
12. 04. 1999 14.17
Mineva deset let, odkar so v okviru prenove muzeja Louvre v Parizu, ob vhodu v muzej postavili stekleno piramido. Kot je znano, je načrte za 200 ton težko piramido iz stekla in jekla izdelal ameriški arhitekt kitajskega rodu I. M. Pei. Od odprtja piramide 30. marca 1989 je muzej obiskalo 50 milijonov ljudi, od teh prek 60 odstotkov tujcev.
Zaver v celovškem botaničnem vrtu
02. 04. 1999 18.33
Zveni kot prvoaprilska šala, vendar ni. Od 1. aprila se v botaničnem vrtu v Celovcu nahaja okostje zavra. Gre za odlitek fosila, ki izvira iz Kitajske, na ogled pa bo do konca junija med 9. in 18. uro. Za okostje, ki so ga dobili v Celovcu na posodo, je odgovoren slovenski arhitekt Milan Kovač.
V Parizu odprli Plečnikovo razstavo
11. 03. 1999 11.32
V češkem kulturnem centru v Parizu so sinoči odprli razstavo Jože Plečnik - slovenski arhitekt na Praškem gradu. Gre za del razstave, ki sta jo leta 1996 v Pragi odprla predsednika Slovenije in Češke Milan Kučan in Vaclav Havel.
Predstavitev slovenskega prevoda knjige Murva Fabianijevih
09. 03. 1999 16.45
V Peterlinovi dvorani Društva slovenskih izobražencev v Trstu so sinoči predstavili slovenski prevod knjige Renata Ferrarija Murva Fabianijevih s podnaslovom Stoletje miru na Krasu, ki je pred kratkim izšla pri založbi Mladika v Trstu.
Na Tajvanu gradijo najvišjo poslovno stavbo na svetu
08. 02. 1999 09.17
V Taipeiju gradijo poslovno stavbo, ki bo s 508 metri najvišje tovrstno poslopje na svetu. Stavba bo imela 101 nadstropje, zgradili pa naj bi jo do leta 2002, je sporočil tiskovni predstavnik konzorcija Taipei Financial Center Corp, ki ga vodi Kitajska razvojna banka. V nebotičniku, ki ga je projektiral tajvanski arhitekt C.Y. Lee, bodo imele svoje prostore vse najpomembnejše tajvanske finančne ustanove, v poslopju pa bo tudi trgovski del ter pisarne in restavracije. Sedanja tovrstna rekorderja sta nebotičnika Petronas v Kuala Lumpurju (452 metrov) in Sears v Chicagu (443 metrov). Nebotičnik naj bi v prvotnem načrtu v višino meril ''le'' 488 metrov, nato pa so mu dodali še 20 metrov.
Umrl ameriški arhitekt Charles Luckman
28. 01. 1999 11.43
Na svojem domu v Los Angelesu je v torek umrl ameriški podjetnik in arhitekt Charles Luckman, ki je med drugim zasnoval center za vesoljske polete v Cape Caneveralu na Floridi. Luckman je svojo poklicno pot začel kot prodajalec mila, končal pa kot prestižni arhitekt za visoke gradnje. Revija Time je o njem že pri sedemindvajsetih pisala kot o ''čudežnem dečku podjetništva''. Luckman je zrisal številne nebotičnike v ZDA, med drugim tudi Madison Square Garden v New Yorku in Johnsonov vesoljski center v Houstonu.
Nova pobuda zabaviščnega parka ne ogroža Kobilarne Lipica
26. 01. 1999 16.35
Arhitekt Vladimir Braco Mušič je v sporočilu za javnost opozoril na netočnosti v osmem sporočilu Društva prijateljev Lipice, v katerem Boris A. Novak opozarja na načrtovano širitev dejavnosti igralnice Casinoja Portorož na ozemlje Kobilarne Lipica.
Častni znak svobode RS Francisu Burkhardtu za predstavitev Plečnika
25. 01. 1999 11.04
Predsednik Republike Milan Kučan je s častnim znakom svobode Republike Slovenije za zasluge pri predstavitvi del arhitekta Jožeta Plečnika na svetovnem kulturnem prizorišču in s tem za prispevek k prepoznavanju slovenske ustvarjalnosti odlikoval Francisa Burkhardta. Odlikovanje bo predsednik države vročil na slovesnosti v predsedniški palači to sredo, 27. januarja, ob 13. uri.
Wiesenthal praznuje 90. rojstni dan
31. 12. 1998 11.16
Simon Wiesenthal, vodja Judovskega dokumentacijskega centra na Dunaju, bo na Silvestrovo v krogu svoje družine, soprogo Cyla, s katero se je poročil leta 1936, in hčerko Pauline, ki s svojo družino živi v Izraelu, praznoval svoj 90. rojstni dan.
Renzo Piano bo postavil muzej Paula Kleeja v Bernu
20. 12. 1998 12.25
Nov muzej slikarja Paula Kleeja v Bernu naj bi postavil italijanski arhitekt Renzo Piano, je nedavno sporočil svet sklada Maurice E. in Martha Mueller Fundation. Sklad zaradi stiske s časom ni razpisal natečaja za izbiro arhitekta. Livia Klee želi podariti skoraj 600 del iz dediščine slikarjevega sina Felixa pod pogojem, da bo muzej odprt najkasneje do konca leta 2006, sicer bodo za zbirko predvidena dela ponovno pristala v rokah Kleejeve družine. Renzo Piano pa je tudi dal vedeti, da ni pripravljen sodelovati na razpisu. Piano je med drugim izdelal načrt za kulturni center George Pompidou v Parizu.
Avstrijska arhitektura se predstavlja v Franciji
29. 11. 1998 12.28
Pod naslovom ''Graditi v Evropi, avstrijski arhitekti v Evropi 20. stoletja'' bo od 3. do 23. decembra v Lyonu potekala razstava, na kateri bodo prikazali raznolik in kozmopolitski položaj avstrijskih arhitektov v Evropi. Multimedijski koncept razstave je izdelal arhitekt in profesor na Akademiji upodabljajočih umetnosti na Dunaju August Sarnitz. Ob tem naj bi 4. in 5. decembra v Grenoblu potekal kolokvij o avstrijski in francoski arhitekturi, ki se ga bodo udeležili predstavniki obeh držav. Na razstavi v Lyonu bodo s pomočjo videa, diapozitivov, modelov, risb in fotografij predstavili zlasti avstrijske dosežke zadnjih trideset let. Razstava v galeriji Terreaux bo posvečena med drugim arhitektom Borisu Podrecci, Heinzu Tesarju, Hansu Holleinu, Hausu Ruckerju, Karlu Kowalskemu, Coopu Himmelblauu in Raimundu Abrahamu. Na drugem prizorišču razstave, na šoli za arhitetekturo v Lyonu, pa bodo predstavili avstrijsko arhitekturo na prelomu stoletja z imeni kot Otto Wagner, Max Fabiani, Adolf Loos, Josef Hoffmann in drugi. V kinu Le France v Lyonu bodo obenem prikazali filme o avstrijskih arhitektih in njihovem delu v Evropi.
V Madridu bodo razširili Muzej Prado
12. 11. 1998 11.29
V Madridu bodo po načrtu španskega arhitekta Rafaela Monea razširili Muzej Prado. Projekt, vreden približno 400 milijonov mark, med drugim predvideva steklen hodnik med glavnim poslopjem muzeja ter nekdanjim samostanom sosednje Cerkve Sv. Hieronima, kjer naj bi v petih nadstropjih uredili dodatne razstavne prostore, delavnice, prireditvene sobane in knjižnico.
Arrabalov Arhitekt po treh desetletjih spet na slovenskem odru
10. 11. 1998 14.27
V francoščini pišoči in v španskem Maroku leta 1932 rojeni dramatik Fernando Arrabal se z dramo Arhitekt in asirski cesar po natančno treh desetletjih vrača na slovenski oder, tokrat na sceno Prešernovega gledališča Kranj.
Priznanje za prenovo slovenske cerkve v New Yorku
28. 09. 1998 09.28
Arhitekt, ki je vodil prenovo slovenske cerkve sv. Cirila v New Yorku, Eduardo Lacroze, je za svoje delo dobil prvo nagrado za oblikovanje, ki sta jo podelila revija ''Faith and Form'' (Vera in oblika) ter Medverski forum za religijo, umetnost in arhitekturo (IFRAA) v kategoriji verske arhitekture - obnova.
Arhitekt Antoni Gaudi proglašen za blaženega?
25. 08. 1998 14.07
Barcelonski nadškof je predlagal, da bi za blaženega proglasili španskega arhitekta Antonia Gaudija, čigar modernistična dela krasijo katalonsko prestolnico. Postopek beatifikacije svetovno znanega katalonskega arhitekta so podprli tudi katalonski škofi, je v svojem pismu obrazložil nadškof, kardinal Ricard-Maria Carles. Gaudija, ki je več kot 40 let svojega življenja posvetil še vedno nedokončani katedrali Svete družine v Barceloni, je pri svojem delu navdihnila globoka vera. Gaudi je umrl v tramvajski nesreči leta 1926 in je za časa svojega življenja dočakal dokončanje le majhnega dela svoje slavne katedrale. Po mnenju nadškofa Carlesa nekaj Gaudijevih stavb ponazarja verske like, kot na primer Casa de la Pedrera na vogalu ene od najbolj poslovnih ulic v Barceloni.
Izjemen uspeh razstave o motorjih v newyorškem muzeju Guggenheim
14. 08. 1998 13.52
Razstava z naslovom Umetnost motorja v newyorškem muzeju Guggenheim ima izjemen uspeh. Po številu prodanih vstopnic (5354 od konca junija do srede julija) gre za najbolj obiskano razstavo v tem muezju doslej. Na ogled je 113 motorjev, dodani so podatki o velikih imenih in pomembnejših datumih iz razvoja motoristične znanosti, izdelali pa so tudi razstavni katalog, ki ga bodo morali celo ponatisniti. Razstavo je pripravil ameriški arhitekt Frank O'Gehry, sicer tudi avtor novega muzeja Guggenheim v baskovskem Bilbau.
Unesco in Svetovna banka za obnovo mostarskega mostu
31. 07. 1998 08.48
Organizacija Unesco in Svetovna banka bosta v sodelovanju z mestom Mostar obnovili mostarski Stari most, ki je bil porušen med hrvaško-muslimanskim spopadom 9. novembra 1993, so danes sporočili s sedeža Uneca v Parizu.
V Parizu nov Muzej umetnosti in civilizacije
15. 07. 1998 15.34
V Parizu, natančneje v bližini Eiffelovega stolpa, naj bi leta 2004 odprli nov Muzej umetnosti in civilizacije, posvečen predvsem umetnosti prvotnih ljudstev v Afriki, Aziji, Oceaniji in Ameriki. Omenjeni kraj muzeja v prostorih ob Seni, v katerih so bile zdaj na ogled začasne razstave, je predlagal francoski predsednik Jacques Chirac osebno, najprej pa so ga nameravali urediti v Pomorskem muzeju na trgu Trocadero. Jeseni bo izšel mednarodni razpis za arhitekturno ureditev muzeja, izbran arhitekt pa naj bi bil znan v začetku prihodnjega leta. Projekt ureditve prek 35.000 kvadratnih metrov površine in 7500 kvadratnih metrov vrta naj bi po napovedih stal dobro milijardo frankov (185 milijonov dolarjev). V novem muzeju bo zbranih približno 420.000 primerkov iz zbirk seadnjega Muzeja umetnosti Afrike in Oceanije, vključeval pa bo tudi etnološke laboratorije sedanjega Muzeja o človeku.
Katalonski arhitekt bo gradil novi škotski parlament
09. 07. 1998 11.31
Katalonski arhitekt Enric Miralles je bil izbran za izdelavo načrtov za novi škotski parlament v Edimburghu, ki naj bi ga odprli jeseni 2001, za gradnjo pa naj bi porabili prek 80 milijonov dolarjev. 43-letnega arhitekta iz Barcelone je izbrala strokovna žirija med petimi finalisti z razpisa, objavljenega pred pol leta. Podrobnosti Mirallesovega načrta za prvi škotski parlament po 300 letih sicer še niso znane, zamisel za poslopje iz kovine, lesa in kamna pa naj bi dobil pri zgradbah, ki so jih nekoč gradili ob obalah morja.
Umrl brazilski arhitekt Lucio Costa
14. 06. 1998 09.22
V starosti 96 let je sinoči umrl brazilski arhitekt Lucio Costa, ki je skupaj s svojim kolegom, danes 90-letnim Oscarjem Niemeyerjem, konec 50. let zgradil novo brazilsko prestolnico Brasilia. Costa je poleg tega s svojimi projekti dodobra zaznamoval podobo Ria de Janeira. V Brasilii so zaradi Costove smrti razglasili tridnevno žalovanje.
Izbrali so ponudnika rešitve za izgradnjo pediatrične klinike
20. 05. 1998 14.49
Z ministrstva za zdravstvo so sporočili, da je postopek izbire avtorjev - ponudnikov celostne arhitekturno-funkcionalne rešitve izgradnje nove pediatrične klinike v Ljubljani končan. S tem je končan tudi postopek izbire ponudnika za izdelavo dela tehnične dokumetacije. Prvo nagrado v višini 1,6 milijona tolarjev je devetčlanska strokovna komisija podelila skupini avtorjev, ki jo vodi arhitekt Jurij Princes, tretji nagradi v višini 700.000 tolarjev pa sta prejela arhitekta Vladimir Koželj in Jagoda Ličina ter skupina avtorjev, ki jo vodi arhitekt Janez Kobe.
Ameriški arhitekt načrtuje spomenik princesi Diani v Parizu
15. 05. 1998 08.33
Če naj bi vse potekalo po načrtih newyorškega arhitekta Gaetana Pesceja, bo v Parizu stal spomenik, posvečen spominu na princeso Diano. Kot je zapisal časnik Le Figaro, naj bi spomenik slavnostno odkrili ob prvi obletnici smrtne nesreče 31. avgusta. Arhitekt načrtuje steber iz umetne smole v parku nad cestnim predorom Alma, kjer sta se smrtno ponesrečila Diana in njen prijatelj Dodi al Fayed. Steber naj bi predstavljal podaljšek 13. opornika v predoru, v katerega je tedaj trčil mercedes.
V galeriji Škuc bosta nastopila nizozemski komponist Keest van Zelst in slovenski arhitekt Arne Vehovar
04. 05. 1998 18.05
V galeriji Škuc, kjer je na ogled razstava Case study: home, bodo ta teden pripravili tudi dva spremljajoča kulturna dogodka. V sredo, 6. maja, bo z glasbenim performansom Kitchenarias & Farmarimbas, zasnovanim na improvizaciji in uporabi elektronskega zvoka, nastopil nizozemski komponist in glasbenik Kees van Zelst, dan kasneje pa bo samostojni arhitekt in oblikovalec Arne Vehovar z dia-projekcijo Home Sweet Home na kratek in slikovit način predstavil zelo oseben pogled na dom.
Podelitev Plečnikovih nagrad za leto 1998
20. 04. 1998 15.45
V Narodni galeriji v Ljubljani so opoldne podelili letošnje Plečnikove nagrade. Komisija, v kateri so bili arhitekti Miha Dešman, Miloš Florijančič in Andrej Hrausky, se je odločila, da Plečnikovo nagrado za leto 1998 prejme arhitekt Aleš Prinčič za več družinskih hiš in interierjev, ki jih je zasnoval v zadnjih letih; Plečnikovi medalji dobita arhitekt Danilo Fuerst za življenjski prispevek na področju slovenske arhitekture in uredniški odbor A-besede za stalno rubriko z arhitekturno tematiko v dnevnem časopisu Večer.
Slavni arhitekt se noče vrniti v Sydney
11. 04. 1998 10.34
Oblasti v Sydneyu so se po 32 letih odločile, da se zahvalijo človeku, ki je naredil načrt za slavno sydneysko opero. Mestni svet namerava danskemu arhitektu Joernu Utzonu ob njegovem 80. rojstnem dnevu v znak zahvale za mojstrovino izročiti mestne ključe. Vendar pa je tiskovni predstavnik župana mesta Sydneya izrazil bojazen, da je zelo malo verjetno, da bo slavni arhitekt prišel po zakasnelo priznanje. Utzon je namreč z besedami, da se ne vrne nikoli več, jezno zapustil Sydney sedem let prej, preden je bil njegova mojstrovina dokončana. Razočaran nad slabim odnosom takratnega političnega vodstva, je leta 1966 dal odpoved. Arhitekt trdi, da mu država Novi južni Wales še vedno dolguje približno 66.000 dolarjev. Slavno opero, katere izgradnja je stala 66 milijonov dolarjev, je leta 1973 slovesno odprla britanska kraljica Elizabeta II.
Ljubljana ob kulturnem dnevu
08. 02. 1998 09.30
Celodnevni program, posvečen kulturnemu prazniku, bo potekal v Narodnem muzeju. V tej in drugih kulturnih ustanovah, ki so danes odprte, je ob slovenskem kulturnem prazniku vstop prost. Pred spomenikom največjemu slovenskemu pesniku ob Tromostovju bodo od opoldneva naprej brali Prešernove pesmi gledališki igralci - to bo njihovo darilo ob prazniku. Dramska igralka in pevka Jerica Mrzel bo skupaj s sekstetom glasbenikov v Frančiškanski cerkvi izvedla recital Prešernovih pesmi, ki jih je uglasbil Jani Golob. Na mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega bo sedem igralk in igralcev izvedlo memento Franceta Prešerna z naslovom Poklon pesniku; avtor večera je Klemen Markovčič. V okviru srečanj z glasbenimi umetniki - poustvarjalci, bosta v Hotelu Union gosta mezzosopranistka Sabira Hajdarevič in pianist Hinko Haas; po recitalu se bo z njima in dirigentom Nikolajem Žličarjem pogovarjal Tomaž Lorenz. V Moderni galeriji pa bo zvečer svoj happening Sinhrodom izvedel arhitekt in avtor performansev Raj Kraljev.
Umrl italijanski arhitekt Mongiardino
02. 02. 1998 18.24
Sredi januarja je v Milanu za pljučnico umrl italijanski arhitekt Renzo Mongiardino, ki je med drugim oblikoval in opremil vile družine Rothschildovih, Giannija Agnellija in Giannija Versaceja. Mongiardino je umrl star enainosemdeset let.
Umrl Eduardo Sarloz
08. 01. 1998 09.10
V Montevideu je včeraj v 59. letu starosti umrl dramatik madžarskega rodu Eduardo Sarloz. Sarloz, ki je od leta 1952 živel v Urugvaju, je bil najprej arhitekt in slikar, v gledališču, posebno v argentinskem, pa se je proslavil leta 1984. Prvo gledališko nagrado je prejel leta 1987 z igro "Dama iz Knososa".
Podelitev Zlatega sv. Justa arhitektu Borisu Podrecci
12. 12. 1997 15.50
V dvorani občinskega sveta v Trstu so danes podelili nagrado Zlati sv. Just tržaškemu slovenskemu arhitektu Borisu Podrecci. Kipec (delo kiparja Tristana Albertija) podeljuje vsako leto Združenje kronistov Julijske krajine skupaj s Tržaško hranilnico. Ob tej priložnosti so tudi podelili priznanji novinarju tržaškega dnevnika Il Piccolu Silviu Maranzani in tržaškemu prefektu Micheleju De Feisu.