balkanu
Sporazum o policijskem sodelovanju
15. 05. 2001 00.00
Minister za notranje zadeve dr. Rado Bohinc, ki se s sodelavci mudi na dvodnevnem obisku v Rusiji, je danes z notranjim ministrom Ruske federacije Borisom Vječeslavom Grizlovom podpisal sporazum o policijskem sodelovanju. Ta obvezuje državi, da sodelujeta pri izmenjavi informacij na področju boja proti organizirani kriminaliteti, še posebej v primerih, ko gre za preprečevanje, identifikacijo, zatiranje in preiskovanje kriminalitete. Kot je poudaril minister Bohinc, je to že petnajsti sporazum o policijskem sodelovanju na operativni in razvojni ravni, ki ga je z različnimi državami podpisala Slovenija.
Slovenija tudi o evropski obrambi
15. 05. 2001 00.00
Na sestankih, ki postajajo redna praksa za izmenjavo mnenj o projektu skupne evropske obrambne politike, sta oba ministra potrdila že izraženo slovensko pripravljenost za sodelovanje v prihodnjih evropskih misijah za posredovanje v kriznih situacijah, tako vojaških kot civilnih. Minister Rupel je pri tem menil, da bo lahko Slovenija v procesu nedvomno več prispevala, ko bo postala članica EU in bo polno vpeta v področni dialog.
Dogovor o prednostnih nalogah
15. 05. 2001 00.00
Četrto plenarno srečanje prvega delovnega omizja Pakta stabilnost za Jugovzhodno Evropo, t.j. za demokratizacijo in človekove pravice, je bilo zelo uspešno, saj je 58 delegacij doseglo konsenz o prihodnjih usmeritvah, je danes v Portorožu povedal predsedujoči delovnega omizja, namestnik posebnega koordinatorja pakta stabilnosti Donald Kirsch. Delegacije so določile štiri prednostna področja delovanja: vračanje beguncev, mediji, medetnični odnosi in čezmejno sodelovanje ter izobraževanje in mladi.
Delovno omizje Pakta stabilnosti
14. 05. 2001 00.00
V uvodnem govoru četrtega srečanja prvega delovnega omizja Pakta stabilnosti za Jugovzhodno Evropo (PS) v Portorožu je minister za zunanje zadeve Dimitrij Rupel povedal, da so kritične ocene delovanja PS in očitki o neučinkovitosti do neke mere upravičeni, saj gre za dolgoročno usmeritev delovanja, ki je bilo nepopolno do vključitve ZR Jugoslavije v PS. Ob tem je minister Rupel zavrnil potrebo po Balkanski konferenci oziroma nekakšni mirovni konferenci. V naporih za zagotavljanje trajnega miru in stabilnosti na Balkanu je izpostavil, da le dvig gospodarskega položaja in investicije predstavljajo možnost za končanje krize in za dobre dogovore med etničninmi skupnostmi.
Droga kupila skopski Agroimpex
11. 05. 2001 00.00
Predsednik uprave in generalni direktor družbe Droga Matjaž Čačovič je v četrtek v Skopju podpisal pogodbo o nakupu 100-odstotnega deleža skopskega Agroimpexa. Podjetje se ukvarja s praženjem in prodajo kave v Makedoniji in obvladuje 40-odstotni tržni delež. Izolska družba bo za nakup skopskega podjetja odštela 5,6 milijona mark. Kot so pojasnili v Drogi, na ta način uresničujejo strateške usmeritve glede nakupov in prevzemov podjetij na trgu jugovzhodne Evrope, ki so jih začrtali v strateškem poslovnem načrtu do leta 2005.
Upočasnitev gospodarske rasti
10. 05. 2001 00.00
Bivše komunistične države Vzhodne Evrope so bile lani celo bolj uspešne, kot so predvidevale najbolj rožnate napovedi gospodarske rasti. Letos pa glavni gospodarski kazalci kažejo, da se bo gospodarska rast zaradi stagnacije severnoameriškega in zahodnoevropskega gospodarstva v teh državah upočasnila, je zapisala Ekonomska komisija Združenih narodov za Evropo.
Gröndahlova s člani odbora DZ
10. 05. 2001 00.00
Predsednica norveškega parlamenta Kirsti Kolle Gröndahl, ki končuje večdnevni uradni obisk Sloveniji, se je sešla s člani odbora DZ za zunanjo politiko na čelu s predsednikom Jelkom Kacinom. Govorili so o sodelovanju med obema parlamentoma, širitvi Evropske unije in prizadevanjih Slovenije za članstvo v zvezi Nato. Gröndahlova je poudarila pomen dobrih odnosov med parlamentoma, posebej pa se je zanimala za razvoj dogodkov na Balkanu, še zlasti v Bosni in Hercegovini, Makedoniji in Črni gori, pri čemer je izpostavila vlogo mednarodne skupnosti pri urejanju tamkajšnjih napetosti.
Poverilno pismo izraelskega veleposlanika
09. 05. 2001 00.00
Predsednik republike Milan Kučan je danes sprejel poverilno pismo novoimenovanega izrednega in pooblaščenega izraelskega veleposlanika v Sloveniji Davida Granita. Poleg dvostranskega sodelovanja so bile osrednja tema pogovora razmere na Bližnjem vzhodu. Predsednik Kučan in veleposlanik Granit sta izrazila zaskrbljenost zaradi zastoja v bližnjevzhodnem mirovnem procesu, so sporočili iz urada predsednika republike.
Kučan in Groendahlova o širjenju EU
08. 05. 2001 00.00
Predsednik države Milan Kučan je danes sprejel predsednico norveškega parlamenta Kirsti Kolle Groendahl, s katero sta se pogovarjala o različnih vidikih širjenja EU, precej pozornosti pa sta namenila tudi aktivnostim in izkušnjam Norveške oziroma Slovenije v zvezi s sodelovanjem in formalnim vključevanjem v unijo. Gostjo je v tem okviru posebej zanimal potek pogajanj Slovenije z EU in podpora slovenske javnosti vključevanju v EU.
Obetavno slovensko-srbsko sodelovanje
08. 05. 2001 00.00
V Kočevju so podpisali prvo pogodbo v sklopu Pakta stabilnosti za jugovzhodno Evropo. Od politične zveze, ki naj bi vzpodbujala sodelovanje na Balkanu, ima tako prvič korist tudi slovensko gospodarstvo.
Zunanji ministri EU o širitvi
05. 05. 2001 00.00
Na neformalnem zasedanju so se danes v švedskem Nykopingu sestali zunanji ministri Evropske unije. Osrednja tema pogovorov bo po pričakovanjih napredek na pristopnih pogajanjih s kandidatkami za članstvo. Še posebej naj bi se ministri osredotočili na še vedno neusklajena stališča držav EU do vprašanja prostega pretoka delovne sile, pri katerem se v članicah kot sta Nemčija in Avstrija , pojavlja strah, da bi brez prehodnih zaščitnih mehanizmov, torej ob takojšnjem odprtju meja, delavci iz novih članic preplavili nacionalna tržišča petnajsterice.
Referendum čez devet mesecev?
03. 05. 2001 00.00
Črnogorski predsednik Milo 195144ukanović je v pogovoru za beograjsko televizijo B92 potrdil, da bo referendum o državno-pravnem statusu Črne gore čez približno devet mesecev.
Dan žalovanja v Makedoniji
01. 05. 2001 00.00
V Makedoniji so z dnevom žalovanja počastili žrtve sobotnega napada albanskih skrajnežev ONV na makedonske varnostne sile pri Tetovu. Makedonski svet za nacionalno obrambo je v nedeljo zahteval, naj zahod Osvobodilno narodno vojsko razglasi za teroristično organizacijo. Zaradi napada so makedonske sile okrepile varnostne ukrepe na meji s Kosovom, v Tetovu pa je policija uvedla policijsko uro.
OVN prevzela odgovornost za napad
29. 04. 2001 00.00
Albanski skrajneži so prevzeli odgovornost za sinočnji napad na makedonsko obmejno patruljo ob severni meji s Kosovom, v katerem je bilo ubitih osem makedonskih vojakov in policistov. Gre za najhujši incident po ofenzivi makedonske vojske pred mesecem dni. Sicer pa je bilo danes v Makedoniji mirno.
Slovesnost v Jasenovcu
29. 04. 2001 00.00
V počastitev osvoboditve nekdanjega koncentracijskega taborišča Jasenovac so pri spomeniku Kamniti cvet priredili komemorativno slovesnost. Slovesnosti s kulturnim programom so se s polaganjem vencev in cvetja udeležili predstavniki narodov, katerih pripadniki so bili zaprti v največjem nacifašističnem taborišču na Balkanu, žrtvam pa je bila posvečena tudi maša. Hrvaški kulturni minister Antun Vujić je ob tej priložnosti povedal, da je spomenik v Jasenovcu opomin preteklosti za prihodnost. Slovesnosti naj bi se udeležila tudi delegacija nekdanjih slovenskih taboriščnikov.
Okoljski vrh obdonavskih držav
29. 04. 2001 00.00
V Bukarešti se bo končal srednje in vzhodnoevropski vrh o okolju, ki se ga udeležuje 16 držav Srednje in Vzhodne Evrope. V okviru konference je predstavnik ZN za okolje povedal, da je zveza Nato med vojaškimi akcijami na Balkanu porabila devet ton osiromašenega urana, največ bomb pa so zavezniki odvrgli na Kosovo.
Liberalci želijo ključne položaje
28. 04. 2001 00.00
Volitve, na katerih je koalicija za črnogorsko samostojnost Mila 195144ukanovića dosegla tesno zmago, so doslej najbolj jasno pokazale razdeljenost Črnogorcev na skoraj dve enaki polovici - zagovornike samostojnosti in privržence skupne države s Srbijo. Kljub slabemu volilnemu rezultatu pa predsednik 195144ukanović vztraja pri razpisu referenduma o samostojnosti. Predvidoma naj bi ga izpeljali v začetku julija. Sama izvedba glede na volilni izid sicer ni vprašljiva, vendar tudi morebitna zmaga na referendumu še ni dovolj za osamosvojitev. 195144ukanovićev neposredni politični nasprotnik Predrag Bulatović trdi, da je po ustavi Črne gore to le predhodni referendum in ne prinese končne odločitve.
Rusija in ZRJ še utrjujeta dobre odnose
18. 04. 2001 00.00
Rusija in ZR Jugoslavija bosta še naprej razvijali in utrjevali tradicionalno dobre odnose med državama, je glavno sporočilo današnjega srečanja v Moskvi med ruskim premierom Mihailom Kasjanovom in njegovim jugoslovanskim kolegom Zoranom Žižićem. "Storili bomo vse za razširitev rusko-jugoslovanskega sodelovanja na političnem, gospodarskem in socialnem področju," je za rusko tiskovno agencijo Itar-Tass poudaril Kasjanov. Prav tako je ZRJ označil za "najpomembnejšo rusko partnerico na Balkanu in v srednji Evropi".
Končane velikonočne slovesnosti
16. 04. 2001 00.00
Papež Janez Pavel II. se bo danes odpravil na dvodnevni oddih v svojo poletno rezidenco v Castelgandolfu blizu Rima, potem ko je minule dni vodil vse glavne velikonočne obrede. Najpomembnejši med njimi, ki so v Rim privabili največ romarjev z vsega sveta, so bili križev pot okrog Koloseja na veliki petek, velikonočno bedenje v baziliki svetega Petra na veliko soboto ter nedeljska vstajenjska maša in blagoslov Urbi et orbi (Mestu in svetu) na Trgu sv. Petra v Vatikanu.
Papež voščil velikonočne praznike
15. 04. 2001 00.00
Papež Janez Pavel II. je na veliko nedeljo po tradicionalni slavnostni vstajenski maši na Petrovem trgu, kjer se je zbralo okrog 100 tisoč ljudi, blagoslovil mesto in svet (Urbi et Orbi) ter voščil blagoslovljene velikonočne praznike v številnih jezikih, med drugim tudi v slovenščini. Po maši je papež v velikonočni poslanici zaželel naj velikonočna luč razsvetli ljudi dobre volje po vsem svetu. "Svet se lahko spremeni, mir je mogoč tudi tam, kjer že predolgo trajajo spopadi: v Jeruzalemu in vsej sveti deželi, pa tudi na Balkanu, kjer naj se konča skrb zbujajoča negotovost," je dejal papež. Janez Pavel II. v svojem apostolskem pismu poudarja, da je letošnja velika noč prva v tretjem tisočletju. Papež vernike spodbuja, naj še naprej trdno verjamejo v trajno prisotnost Kristusa na poti nove evangelizacije. Sveti oče ob tem opozarja, da nova evangelizacija ne sme zaiti s poti zaradi aktualnih problemov ali neuspehov v preteklosti.
V Izoli odprli sodobno tovarno Droge
13. 04. 2001 00.00
Premier Janez Drnovšek, predsednik uprave Droge Matjaž Čačovič, zaposleni Droge z najdaljšim delovnim stažem in vodja projektov Mirka Potočnik so včeraj prerezali slavnostni trak ob odprtju nove tovarne Droge v izolski industrijski coni, kjer na 40.000 kvadratnih metrih proizvodnih površin že mesec dni poteka poskusni zagon proizvodnje kave, čaja in mesnega programa. Z novo tovarno je Droga tehnološko posodobila celoten poslovno-proizvodni sistem, s čimer so se proizvodne kapacitete povečale za 50 odstotkov.
Ameriška podpora Makedoniji
12. 04. 2001 00.00
V Skopju poteka sestanek zunanjih ministrov držav jugovzhodne Evrope. Udeleženci razpravljajo o dogodkih na Balkanu po aretaciji Miloševića in o razmerah v Makedoniji. Na srečanju sodelujeta tudi ameriški državni sekretar Collin Powell ter visoki predstavnik Evropske Unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana. Slovenski zunanji minister Rupel se bo v okviru sestanka srečal tudi z jugoslovanskim kolegom Goranom Svilanovićem.
EU podpisala sporazum z Makedonijo
10. 04. 2001 00.00
Evropska unija je z Makedonijo, kot s prvo balkansko državo, podpisala sporazum o stabilizaciji in pridruževanju. S podpisom novega tipa pridružitvenega sporazuma, ki ga v sklopu prizadevanj za utrjevanje miru in stabilnosti na Balkanu Unija nudi tudi ostalim državam iz regije, je Makedonija formalno, v skladu s preambulo sporazuma, pridobila status "potencialne kandidatke" za članstvo v Uniji.
Rusko-nemško srečanje na vrhu
09. 04. 2001 00.00
V St. Peterburgu se je začelo dvodnevno rusko-nemško srečanje. Na posvetu se je zbralo več kot 130 predstavnikov nemške in ruske politike, gospodarstva, znanosti in kulture.
Mercator direktorjem?
08. 04. 2001 00.00
Morebitni direktorski prevzem naše največje trgovske družbe vedno bolj razburja slovensko javnost. Vse strani o napovedanem nakupu skoraj milijona Mercatorjevih delnic molčijo, če pa bo nakup uspel, bo imelo 50 vodilnih menedžerjev na koncu v rokah skoraj tretjino družbe. Gre za nakup delnic, ki jih imata v rokah Kapitalska družba invalidskega in pokojninskega zavarovanja in slovenska odškodninska družba. Skupaj gre za natanko 932 tisoč 837 delnic, ki skupaj pomenijo več kot 29-odstotni delež podjetja.
Haag za takojšnjo izročitev Miloševića
05. 04. 2001 00.00
Svetovalec glavne tožilke mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije, Jean-Jacques Joris, je izjavil, da haaško sodišče zahteva takojšnjo izročitev nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića. Joris je dejal, da je Miloševičeva izročitev mednarodna obveza, o kateri se ne bodo pogajali.
Slovenija v Natu do leta 2004
01. 04. 2001 00.00
Zunanji minister Rupel je ob koncu obiska v Združenih državah Amerike izrazil pričakovanje, da bo Slovenija do leta 2004 članica tako Evropske Unije kot Nata. Možnosti za članstvo so bile poleg aktualnega dogajanja na Balkanu tudi osrednja tema ministrovih pogovorov z vrhom ameriške oblasti.
Odzivi na Miloševićevo aretacijo
01. 04. 2001 00.00
Vest o aretaciji nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića je sprožila odzive po vsem svetu. Medtem ko večina držav aretacijo pozdravlja, pa obenem poudarjajo, da je to le prvi korak, ki bi moral nekdanjega predsednika privesti v Haag. S haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije so sporočili, da vztrajajo pri zahtevi, da se nekdanjega predsednika izroči Haagu.
Schröder ni prepričal Busha
30. 03. 2001 00.00
Nemški kancler Gerhard Schröder je sinoči v Beli hiši zaman skušal prepričati ameriškega predsednika Georga Busha, naj ZDA ne odstopijo od mednarodnega protokola iz Kjota o zmanjševanju emisij nevarnih plinov, ki povzročajo klimatske spremembe. Po srečanju z Bushem je Schröder omenil možnost, da bi druge države prevzele del bremena brez ZDA in uresničevale sporazum iz Kjota. Hkrati je Schröder opozoril, da se ZDA vseeno ne morejo izogniti odgovornosti za varstvo okolja. Bush in Schröder sta zagotovila, da nesoglasja v okoljevarstvenih vprašanjih ne bodo ogrozila prijateljstva med državama. Schröder je izrazil zadovoljstvo, da Bush želi razvijati dobre odnose z Rusijo.
Rupel v Washingtonu
29. 03. 2001 00.00
Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel se je včeraj v zgradbi State Departmenta v Washingtonu sestal z ameriškim kolegom Colinom Powellom in takoj nato tudi s svetovalko za nacionalno varnost Condoleezzo Rice. Po virih iz slovenske delegacije bo največ pozornosti namenjene predstavitvi slovenskega interesa za pridružitev zvezi NATO, pa tudi trenutnim razmeram na Balkanu.