bank
Združenje bank Slovenije o izvajanju dogovora
13. 02. 1998 16.15
Predstavniki slovenskih bank so včeraj obravnavali aktualne probleme medsebojnega sodelovanja in nadaljnih aktivnosti Združenja bank Slovenije pri izvajanju dogovora o določanju zgornje meje pasivnih obrestnih mer v bankah in hranilnicah, sporočajo predstavniki omenjenega združenja. Udeleženci sestanka so se seznanili z odločbo urada za varstvo konkurence, ki soglaša z nadaljnim izvajanjem dogovora o pasivnih obrestnih merah. Na sestanku je bila izražena tudi podpora priporočilu urada glede večje diferenciacije obrestnih mer na kratkoročne in dolgoročne depozite. Združenje bank bo k pripravi ustreznih sprememb dogovora pristopilo nemudoma.
Evropska centralna banka ne namerava zviševati obrestnih mer
13. 02. 1998 09.01
Evropska centralna banka je sporočila, da svoje denarne politike ob uvedbi skupne evropske valute evra ne bo bistveno zaostrila. Zmerna rast in nizke inflacijske stopnje v državah članicah Evropske monetarne unije (EMU) naj bi po mnenju finančnih strokovnjakov nemških bank omogočile nizke stopnje obrestnih mer. V prihodnje tudi ni pričakovati ekspanzivne denarne politike evropske centralne banke. Po predvidevanjih strokovnjakov naj bi inflacijska stopnja leta 1999 v državah članicah EMU znašala dva odstotka, povprečna rast pa naj bi dosegla 3 odstotke.
Vlada o plačah in električni energiji
12. 02. 1998 16.51
Slovenska vlada je na današnji seji sprejela uredbo o prenehanju delovanja Agencije R Slovenije za sanacijo bank in hranilnic, o čemer je na novinarski konferenci po seji vlade govoril državni sekretar v finančnem ministrstvu Andrej Simonič.
Komercialno jamstvo za posojilo EIB Mobitelu
12. 02. 1998 10.08
Mednarodni sindikat evropskih in japonskih bank bo prevzel jamstvo za posojilo Evropske investicijske banke (EIB) Mobitelu. EIB je že lani slovenskemu operaterju mobilne telefonije Mobitelu odobrila posojilo v višini 45 milijonov ekujev za delno financiranje razvijanja novega GSM omrežja.
Drnovšek nadaljuje obisk v Parizu
11. 02. 1998 11.07
Slovenski premier Janez Drnovšek danes nadaljuje prvi uradni obisk v Franciji, v okviru katerega se je včeraj sešel s francoskim predsednikom Jacquesom Chiracom, predsednikom vlade Lionelom Jospenom in drugimi najvišjimi francoskimi politiki.
Še ena japonska banka osumljena vpletenosti v škandal
10. 02. 1998 08.53
Zadnji v nizu škandalov, ki pretresajo japonski finančni svet, se je zgrnil na eno najuglednejših japonskih poslovnih bank, Industrial Bank of Japan. Po pisanju časnika Jomiuri naj bi banka sredi devetdesetih let podkupovala direktorja japonske avtocestne družbe Takehika Isako, v zameno pa naj bi dobila projekt izdaje obveznic omenjene družbe. Gre za znesek v višini poldrugi milijon jenov. Banka je res vodila devet od 17 projektov izdaje obveznic japonske avtocestne družbe. Urad okrožnega javnega tožilca je že začel preiskavo.
Zloženka Koliko nas bo stal kredit
08. 02. 1998 10.26
Koliko nas bo stal kredit je naslov zloženke, ki jo je izdalo Združenje bank Slovenije. Zloženka je namenjena občanom, v njej pa bančno združenje skuša na enostaven in razumljiv način predstaviti način izračuna anuitet za posojila ter razliko med obema načinoma izračuna anuitet.
Premier Drnovšek na prvi uradni obisk v Francijo
06. 02. 1998 09.09
Predsednik vlade Janez Drnovšek bo v začetku prihodnjega tedna odpotoval na svoj prvi uradni obisk v Francijo. V Parizu se bo sestal s francoskim predsednikom Jacquesom Chiracom, s premierom Lionelom Jospinom in z drugimi najvišjimi predstavniki francoskega političnega življenja.
Mobitelu posojilo v vrednosti več kot 150 milijonov mark
05. 02. 1998 16.36
Predstavniki Evropske investicijske banke (EIB), konzorcija tujih bank pod vodstvom banke Sumitomo, konzorcija domačih bank na čelu z Novo ljubljansko banko ter nacionalnega operaterja mobilnih telekomunikacij Mobitel so danes na Brdu pri Kranju podpisali pogodbo o najetju posojil v skupni vrednosti več kot 150 milijonov nemških mark.
Reprogramirani dolgovi južnokorejskih bank
30. 01. 1998 08.31
Vlada Južne Koreje se je z bankami upnicami dogovorila o reprogramiranju dolgov v višini 24 milijard dolarjev. Po besedah korejskega finančnega ministra Lin Chang Yuela bodo obresti reprogramiranih dolgov za posojila z enoletnim vračilnim rokom znašale LIBOR + 2,25 odstotka, za dolgove z dvoletno zapadlostjo LIBOR + 2,5 odstotka, za triletne dolgove pa LIBOR + 2,75 odstotka. Banke upnice so za vsa dolgoročna posojila pridobile tudi državno jamstvo. Južnokorejski notranji in zunanji dolgovi so ob koncu preteklega leta znašali 153 milijard ameriških dolarjev, do marca pa naj bi poravnali 24 milijard dolarjev dolgov.
Croatia Airlines se posodablja
18. 01. 1998 10.28
Hrvaška letalska družba Croatia Airlines je konec tedna s skupino bank, ki jo vodi Bayerische Landesbank, podpisala dogovor o financiranju nakupa letal. To je doslej največja naložba v hrvaško zračno infrastrukturo. S tem dogovorom bodo financirali nakup letal airbus 319 ter izgradnjo hangarjev in nove upravne zgradbe na zagrebškem letališču. Za gradnjo bodo namenili 30 milijonov ameriških dolarjev, za nakup letal pa 283 milijonov dolarjev.
HBOR nagrajena za izdajo obveznic
18. 01. 1998 10.25
Hrvaška banka za obnovo in razvoj (HBOR) je dobila nagrado za najbolje pripravljeno izdajo obveznic v letu 1997, nominirano v avstrijskih šilingih. Nagrado ji je dodelil finančni časopis International Financing Review. HBOR je v sodelovanju z mednarodnim sindikatom bank pod vodstvom avstrijske bančne skupine Creditanstalt euro obveznice izdala maja lani v znesku 700 milijonov šilingov. Letna obrestna mera znaša 5,625 odstotka, rok dospelosti pa pet let. Sredstva, ki jih je HBOR dobila z izdajo obveznic, so bila namenjena pripravam na lansko turistično sezono. To je bila prva izdaja obveznic ene od hrvaških bank na mednarodnem trgu kapitala.
Finančni izvedenci Slovenije in Hrvaške jutri v Ljubljani
13. 01. 1998 17.39
Jutri se bosta v Ljubljani prvič sestali delovni skupini finančnih izvedencev Slovenije in Hrvaške v zvezi s vprašanjem deviznega varčevanja pri stari Ljubljanski banki - Glavni podružnici Zagreb. Kot je povedal Andrej Rant iz Banke Slovenije, bo slovenska delovna skupina sestavljena iz predstavnikov ministrstva za finance, centralne banke, agencije za sanacijo bank in hranilnic ter stare Ljubljanske banke. V hrvaški delovni skupini pa bodo predstavniki ministrstva za finance in hrvaške centralne banke.
Slaba posojila japonskih bank
13. 01. 1998 09.19
Japonske banke imajo v svojih bilancah bistveno več slabih posojil, kot pa so doslej domnevali. Kot je sporočilo japonsko finančno ministrstvo, so bile japonske banke konec septembra obremenjene s slabimi posojili v skupni vrednosti 76,71 bilijona jenov (približno bilijon nemških mark). Še decembra lani je japonsko finančno ministrstvo trdilo, da slaba posojila japonskih finančnih ustanov znašajo le 28,1 bilijona jenov.
Odlog odplačila kratkoročnih južnokorejskih dolgov
09. 01. 1998 09.38
Na srečanju južnokorejskih predstavnikov s predstavniki tujih bank upnic so se sinoči v New Yorku načeloma dogovorili za 90-dnevni odlog odplačila kratkoročnih dolgov južnokorejskih finančnih ustanov. Po podatkih dobro obveščenih virov naj bi dogovor dokončno sklenili v prihodnjih dneh. Pogovori z upniškimi bankami naj bi se nadaljevala 19. januarja v New Yorku, kjer naj bi proučili možnosti konverzije omenjenega dolga v obveznice. Južnokorejsko ministrstvo za finance pa je danes v Seulu sporočilo, da je z Mednarodnim denarnim skladom (IMF) doseglo dogovor, da bo letošnja stopnja rasti bruto domačega proizvoda znašala od 1 do 2 odstotka, stopnji inflacije in rasti denarne mase pa naj bi znašali po 9 odstotkov. Južnokorejska vlada bo morala tudi obdržati sedanjo raven neto deviznih rezerv, ki znašajo 8,1 milijarde ameriških dolarjev, ter imetja v domači valuti v vrednosti 7,1 milijrade dolarjev.
Devizne rezerve nekoliko večje od zunanjega dolga
07. 01. 1998 16.25
Devizne rezerve slovenske centralne banke in poslovnih bank so konec lanskega oktobra znašale 4 milijarde 467 milijonov dolarjev. Po podatkih Banke Slovenije, objavljenimi v zadnji številki bančnega Biltena, pa je zunanji dolg Slovenije ob koncu lanskega oktobra znašal 4 milijarde 263 milijonov dolarjev.
Jutri prva izredna seja državnega zbora v novem letu
07. 01. 1998 11.29
Državni zbor se bo jutri popoldan sestal na izrednem zasedanju, na katerem naj bi po predloženem dnevnem redu obravnaval štiri zadeve.
V veljavi že del vladnih varčevalnih zakonov
02. 01. 1998 09.06
Z novim letom so začeli veljati tudi zakoni iz svežnja vladnih t.i. varčevalnih ukrepov, s katerimi naj bi se zagotovila dodatna sredstva za državni proračun oziroma bodo prispevali k znižanju proračunskih odhodkov.
Velika zadolženost Indonezije
28. 12. 1997 11.26
Osrednja banka Indonezije je sporočila, da znaša dolg države 118 milijard dolarjev. Od tega je nekaj več kot 52 milijard dolarjev državnega dolga, slabih 66 milijard pa znašajo dolžniške obveznosti zasebnega gospodarstva. Po ocenah tujih bank pa naj bi se zadolženost Indonezije že približala 200 milijardam dolarjev.
Nov načrt pomoči japonskemu finančnemu sektorju
24. 12. 1997 15.16
Japonska vladajoča liberalno-demokratska stranka je danes predlagala sprejetje novega načrta za pomoč finančnemu sektorju. Ta predvideva, da naj bi država sprostila 20.000 milijard jenov (155 milijard dolarjev) za posojila v primeru potrebe japonskih bank.
DS o dveh predlogih za odložilni veto
23. 12. 1997 15.11
Državni svet se je sešel na drugi seji v novem mandatu, na kateri bo obravnaval kar 17 zadev, med drugim zakone iz svežnja t.i. vladnih varčevalnih ukrepov, ki jih je državni zbor sprejel v minulem tednu. Vložena sta predloga za odložilni veto na zakon o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkih ter na novelo zakona o prometnem davku.
Bolgarija mora prodati državne banke do konca leta 1998
22. 12. 1997 08.16
Mednarodni denarni sklad (IMF) vztraja, da je treba lastninjenje državnih bank v Bolgariji končati do konca prihodnjega leta, kot določa sporazum med IMF in bolgarsko vlado. Stalni predstavnik IMF v Sofiji Peter Stella je ob tem poudaril, da daje IMF prednost spoštovanju roka in ne prodajni ceni. Stella je tako zavrnil vztrajne prošnje bolgarskega finančnega ministra Muraveja Radeva, naj rok za privatizacijo bank podaljšajo do konca leta 1999.
Danes v državnem zboru
18. 12. 1997 16.45
Državni zbor je začel z obravnavo zakona o posebnem davku na bilančno vsoto bank in hranilnic. Dopoldan je po hitrem postopku sprejel noveli zakona o davčnem postopku in o davčni službi, po opravljeni splošni razpravi v okviru hitrega postopka prekinil obravnavo predloga zakona o ukinitvi pravice do regresa za letni dopust za leto 1998 ter predloga zakona o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov. Novela zakona o davčnem postopku podaljšuje veljavnost prehodnih določb zakona, ki urejujejo prehod iz sistema pobiranja davkov ob plačilnem prometu na nov sistem, na leto 1999. Prehodne določbe so namreč določale, da z letošnjim 31. decembrom prenehajo veljati med drugim tudi določbe zakona o Agenciji RS za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij in Agencije za plačilni promet. Ker pa se niso uresničila predvidevanja o začetku nove ureditve plačilnega prometa v RS s 1. januarjem 1998, je bilo potrebno te določbe podaljšati na leto 1999.
Bančno združenje se ne strinja z obdavčitvijo
17. 12. 1997 15.22
Združenje bank Slovenije je na parlamentarni odbor za finance in kreditno monetarno politiko naslovilo pripombe na predlog zakona o posebnem davku na bilančno vsoto bank in hranilnic. Predlagani zakon prinaša izjemno dodatno davčno obremenitev bank, ki bi po stanju 30. novembra letos znašalo 14,7 milijarde tolarjev. Predlog zakona je sporen med drugim zaradi formalno pravnih razlogov, povzročil pa bo tudi prekinitev procesa zmanjševanja obrestnih mer za posojila in s tem preprečil zmanjšanje obremenitve gospodarstva. Poleg tega bo bankam onemogočil prilagajanje evropski konkurenci.
Število borzno posredniških hiš v Sloveniji upada
17. 12. 1997 09.10
Agencija za trg vrednostnih papirjev letos ni izdala nobenega dovoljenja za opravljanje poslov z vrednostnimi papirji. Dovoljenje za opravljanje poslov z vrednostnimi papirji ima zdaj 43 borzno posredniških hiš, kar je tri manj kot na začetku leta. Po oceni agencije naj bi se število borzno posredniških hiš v prihodnje še zmanjšalo, med drugim tudi zaradi združevanja bank v bančne skupine, je na novinarski konferenci o letošnjem delu agencije za trg vrednostnih papirjev povedal direktor agencije Igor Kušar.
Bank Austria načrtuje združitev s Creditanstaltom
15. 12. 1997 08.50
Bank Austria načrtuje združitev z banko Creditanstalt, je zapisal časnik Profil. Hkrati z združitvijo naj bi nastal novi Creditanstalt z omejenim področjem dejavnosti. Temeljne odločitve glede načrtovane združitve naj bi upravna odbora obeh bank sprejela na ponedeljkovem skupnem sestanku.
Sklenitev sporazuma o svetovni liberalizaciji finančnih storitev
13. 12. 1997 11.24
132 članic Svetovne trgovinske organizacije (WTO) je sklenilo "zgodovinski" sporazum o svetovni liberalizaciji finančnih storitev, je sporočil generalni direktor WTO Renato Ruggiero. Na podlagi sporazuma bo marca 1999 na 95 odstotkih svetovnega trga začela veljati liberalizacija mednarodne dejavnosti bank, zavarovalnic in borznoposredniških družb. Sklenitev sporazuma so takoj pozdravile vse pomembnejše države in podjetja. Kljub dejstvu, da prav ZDA do zadnjega trenutka niso skrivale dvoma v sklenitev sporazuma, je ameriški predsednik Bill Clinton nemudoma po koncu pogajanj pozdravil uspešno dogovarjanje pogajalcev in dejal, da sporazum "spričo trenutne finančne nestabilnosti vliva upanje, saj so z njim številne države naredile korak naprej." Tudi evropski komisar Leon Brittan je z ozirom na azijske finančne pretrese dejal, da lahko sporazum preko industrijskega sektorja, ki naj bi bil "katalizator gospodarske rasti" postane "vir zaupanja".
22 slovenskih bank ustanovilo Bankart
12. 12. 1997 15.46
Na pobudo Nove ljubljanske banke, SKB banke in A banke je danes 22 slovenskih bank ustanovilo družbo za procesiranje sodobnih plačilnih instrumentov z imenom Bankart. Z ustanovitvijo je narejen pomemben korak k poenotenju samopostrežnega in kartičnega poslovanja. Družba bo začela delovati po registraciji na sodišču, in sicer predvidoma februarja prihodnje leto. Nadzorni svet je za direktorja imenoval Aleksandra Kurtevskega.
Čas predbožičnih nakupov
08. 12. 1997 16.10
Še nedavno negativno razpoloženje na vseh svetovnih borzah, je zamenjalo navdušenje za nakupe. V Londonu, so posebej zagreti za nakupe predvsem institucionalni investitorji, ki v največji meri pospešujejo rast indeksa. Dow Jones je kot vemo zopet prestopil magično mejo 8.000 točk. Skok ameriških borznih indeksov so spodbudile predvsem tehnološke delnice ter delnice nekaterih bank, ki so v fazi združevanja in pa seveda stabiliziranje azijskih trgov.
Višje devizne rezerve Češke
06. 12. 1997 11.18
Devizne rezerve Češke so se oktobra po začasnih podatkih češke centralne banke povečale na 15,275 milijarde ameriških dolarjev. Septembra je Češka razpolagala s 14,723 milijarde dolarjev deviznih rezerv. Po podatkih centralne banke so se oktobra povečale devizne rezerve predvsem poslovnih bank, in sicer s 3,787 milijarde na 4,272 milijarde dolarjev. Nasprotno pa je centralna banka zabeležila le malenkosten porast deviznih rezerv - z 10,936 milijarde na 11,003 milijarde dolarjev. Tako šibak porast je najverjetneje posledica intervencij v podporo češki kroni, ki jo je ogrozila politična kriza.