bank
Avstrija bo sosedam pomagala pri vključevanju v EU
05. 12. 1997 16.01
Finančni ministri Avstrije, Slovenije in Madžarske so se danes sestali v Gradcu na tristranskih pogovorih, s katerimi naj bi obema kandidatkama za pridružitev Evropski uniji olajšali pripravljalno fazo, hkrati pa tudi poudarili velik interes Avstrije za včlanitev Slovenije in Madžarske v unijo. Današnje prvo tristransko srečanje v Gradcu je bilo namenjeno predvsem spoznavanju in izmenjavi stališč. Konkretneje se bodo ministri pogovarjali na naslednjem srečanju, ki bo spomladi 1998 v Ljubljani, ko bodo sodelovali tudi predstavniki centralnih bank.
Ameriško gospodarstvo bo raslo počasneje od evropskega
05. 12. 1997 08.42
Evropsko gospodarstvo bo po ocenah strokovnjakov investicijske banke Salomon Smith Barney prihodnje leto prvič v tem desetletju raslo hitreje kot gospodarstvo v ZDA. Evropska monetarna unija bo namreč nov zagon dobila z ekspanzivno denarno politiko centralnih bank, k hitrejši gospodarski rasti pa bo prispevala tudi ohlapnejša proračunska politika posameznih držav, ki je bila doslej zelo stroga, napovedujejo pri Salomonu. Bruto domači proizvod držav evropske monetarne unije (teh bo po napovedih Salomonovih strokovnjakov v prvi fazi le enajst) bo leta 1998 zrasel za dobre tri odstotke, letos pa bo njegova rast predvidoma dosegla 2,5 odstotka.
Rekordna prodaja zbirke Microsoft Office 97
03. 12. 1997 09.21
Kot je sporočil Microsoft, je zbirka Microsoft Office 97 najhitreje prodajana poslovna aplikacija v zgodovini računalnikov PC. V manj kot enem letu so prodali več kot 20 milijonov licenc Office 97, kar je približno 60.000 na dan. Ta prodaja presega povpraševanje po katerikoli aplikaciji za poslovno storilnost, prodaja licenc pa je tudi dvakrat večja kot pri katerikoli prejšnji različici Office.
Kaj se bo zgodilo z nacističnim zlatom?
02. 12. 1997 14.14
Britanski zunanji minister Robin Cook je v Londonu danes odprl mednarodno konferenco o zlatu, ki so ga zaplenili nacisti, in ob tem pozval k oblikovanju mednarodnega odškodninskega sklada za žrtve holokavsta. Velika Britanija bo v sklad nakazala 1,7 milijona dolarjev, ZDA pa štiri milijone dolarjev ob odprtju sklada in skupaj 25 milijonov v naslednjih treh letih, je obljubil namestnik ameriške zunanje ministrice Stuart Eizenstat. Izrael bo zahteval, naj s preostale 5,5 tone zaplenjenega zlata, vredne 68 milijonov dolarjev, pomagajo preživelim žrtvam holokavsta.
Konferenca o evropski tranziciji in evropski integraciji
02. 12. 1997 09.11
Konec tedna, 5. in 6. decembra, bo v Budimpešti potekala osma letna konferenca CEEPN - mednarodne medvladne organizacije iz Ljubljane, ki se ukvarja s problemi ekonomske tranzicije. Naslov letošnje konference je ekonomska tranzicija in evropske integracije. Konference se bodo udeležili predstavniki iz 24 držav, gostitelj pa bo madžarska družba za državno lastnino in privatizacijo. Konferenca bo potekala ob podpori Svetovne banke in programov Evropske komisije Phare ter Tacis.
Po odstopu vlade češka krona pod hudim pritiskom
01. 12. 1997 18.22
Češka nacionalna valuta krona se je po odstopu vlade premiera Vaclava Klausa znašla pod hudim pritiskom. Danes dopoldne so na češkem medbančnem trgu z nemško marko trgovali po tečaju 19,90 krone. Po uradnem srednjem tečaju češke centralne banke (ČNB) je bila marka konec preteklega tedna vredna 19,515 krone. Češka centralna banka, ki je poskušala s posrednimi intervencijami preprečiti še hujši padec nacionalne valute, je poleg tega danes zvišala tudi eno najpomembnejših obrestnih mer - repo obrestno mero za refinanciranje bank, in sicer s sedanjih 14,8 na 18,5 odstotka. Boji se namreč posegov špekulantov.
Novogoriška podružnica KBM bo postala banka hči
28. 11. 1997 17.30
Podpredsednik vlade Marjan Podobnik, minister za finance Mitja Gaspari, namestnik guvernerja Banke Slovenije Samo Nučič, vodstvo mariborske Nove KMB in predstavniki Agencije za sanacijo bank in hranilnic so na današnjem sestanku v Ljubljani ugotovili, da velja sklep upravnega odbora agencije za sanacijo bank in hranilnic, ki pravi, da se mora v skladu z ekonomskimi načeli in ustreznimi finančnimi postopki pripraviti program ustanovitve banke hčere v okviru Nove KBM.
Protestni shod v Novi Gorici
28. 11. 1997 14.13
Mestna občina Nova Gorica pripravlja danes ob 16. uri na Bevkovem trgu v Novi Gorici protestni shod zaradi zadnjih dogodkov, ki so uperjeni proti povrnitvi samostojnosti, kot je zapisano v sporočilu, naše banke - Nova KBM, področje Nova Gorica. Klub primorskih poslancev pa je sporočil, da se je danes sestal na izredni seji zaradi vzpostavitve statusa Nove KBM za področje Nove Gorice in zaradi zadnjih dogodkov ob odstavitvi direktorja goriškega dela Nove KBM Nika Trošta Klub primorskih poslancev je v izjavi za javnost zapisal, da sta se današnjega sestanka Kluba udeležila tudi podpredsednik vlade Marjan Podobnik, guverner Banke Slovenije France Arhar in dosedanji direktor Nove KBM za področje Nove Gorice Niko Trošt. Poslanci kluba so z ogorčenostjo sprejeli nenavadno odločitev upravnega odbora Nove KBM o odstavitvi Nika Trošta, izvršilnega direktorja Nove KBM, podružnice Nova Gorica. Klub primorskih poslancev je podprl prizadevanja vlade za takojšnjo vzpostavitev relacije mati-hči med Novo KBM in njenim goriškim delom. Na sestanku so zahtevali, da naj bo Klub primorskih poslancev v prihodnje sproti seznanjen z vsemi aktivnostmi glede izvedbe sklepa vlade in agencije za sanacijo bank in hranilnic in da bi se sestajali po potrebi. V primeru zavlačevanja postopka in realizacije sklepa se bodo člani Kluba ponovno sestali, sporoča Klub primorskih poslancev v državnem zboru. Popoldanski protestni shod v Novi Gorici se bo začel z govorom župana mestne občine Nova Gorica Črtomirjem Špacapanom. Zatem bosta besedo prevzela predsednik mestnega sveta Rajko Harej in predstavnik krajanov Rudi Šimac, napoveduje novogoriška mestna občina.
V Helsinkih poteka evrosredozemska konferenca o okolju
28. 11. 1997 12.04
V Helsinkih se danes za zaprtimi vrati nadaljuje evrosredozemska konferenca o okolju, na kateri sodelujejo visoki predstavniki 15 držav članic Evropske unije in 12 držav južnega in vzhodnega Sredozemlja, v vlogi opazovalcev pa se je udeležujejo tudi predstavniki Svetovne banke, Evropske banke za obnovo in razvoj ter več arabskih razvojnih bank.
Rusija že plačuje Londonskemu klubu
28. 11. 1997 08.29
Ruska banka Vnešekonombank je v skladu z dogovorom o reprogramiranju dolga med Rusijo in Londonskim klubom bank upnic nakazala Deutsche Bank približno 839 milijonov dolarjev. To je sporočil podpredsednik banke Sergej Šadan. S tem nakazilom je Rusija izpolnila pogoj za začetek izvajanja dogovora o reprogramiranju dolgov, ki predvideva plačilo v skupni višini 2,84 milijarde dolarjev. Že pred tem je namreč na fiduciarni račun pri angleški centralni banki nakazala dve milijardi dolarjev.
Porast tečajev delnic na borzi v Tokiu
26. 11. 1997 10.25
Tečaji delnic na borzi v Tokiu so danes kljub napovedi o propadu še ene finančne ustanove porasli. Potem, ko je borzni indeks Nikkei v torkovem trgovanju po razglasitvi stečaja četrte največje borzno-posredniške hiše Yamaichi Securities padel za 854 točk, se je danes okrepil za več kot odstotek.
Hudi padci tečajev na azijskih borzah
25. 11. 1997 00.00
Tečaji vrednostnih papirjev na borzi v <b>Tokiju</b> so po razglasitvi stečaja četrte največje japonske borznoposredniške hiše Yamaichi Securities danes množično padali, še naprej pa so se cenile tudi delnice v <b>Seulu</b>. Hude padce tečajev so zabeležile tudi borze v <b>Hongkongu</b> in jugovzhodni Aziji, a so bili padci manj dramatični kot v Seulu ali Tokiju.
Svetovna banka odobrila Hrvaški posojilo
19. 11. 1997 11.12
Svetovna banka je Hrvaški včeraj odobrila posojilo v višini 30 milijonov dolarjev za razvoj zasebnega sektorja in uresničitev vladne finančne reforme. Z denarjem Svetovne banke naj bi si Hrvaška pomagala tudi pri razvoju poslovnih bank.
Jožko Čuk o nacionalnem varčevalnem paketu
14. 11. 1997 00.00
<i>Ocena Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je, da so napovedani ukrepi nacionalnega varčevalnega paketa preslabo pripravljeni in premalo usklajeni, da bi lahko dali napovedane in pričakovane pozitivne razvojne impulze. Predstavljajo pritiske po povečanju porabe, povečanju inflacije in povečanju obremenjevanja gospodarstva,</i> je na današnji novinarski konferenci dejal <b>Jožko Čuk</b>, predsednik GZS, in dodal: <i>Pri pripravi tega dokumenta nismo sodelovali ne GZS ne drugi delodajalski predstavniki, tako menimo, da gre za marketinški pristop vlade, saj je dokument pripravljen na nižji ravni kot je to za vlado običajno.</i><i>V Sloveniji izgubljamo svoje prednosti v primerjavi s konkurenco, premalo vlagamo v razvoj in načenjamo lastno substanco,</i> je dejal Čuk in dodal, da javna poraba nezadržno raste, število zaposlenih upada, v industriji se vsak delovni dan izgubi štirideset delovnih mest. Industrijska proizvodnja, ki predstavlja največji delež v izvozu, je v prvih devetih mesecih rasla le po stopnji 1,1 odstotka.Rast bruto domačega proizvoda bo največ 3,7 odstotka. Inflacija vztraja pri stopnji približno devetih odstotkov, tako da so škarje med tečajem in rastjo cen izjemno velike, saj je tečaj nemške marke porasel le za 4,3 odstotka. Pri tem plače vztrajajo na ravni inflacijske rasti, javna poraba pa narašča hitreje kot raste BDP.Kljub temu na GZS podpirajo konkretne ukrepe, kot so sprememba in dopolnitev davka od pravnih oseb v korist večjih investicijskih olajšav, varčevanje pri materialnih stroških, zaposlovanju in plačah v javni in državni upravi itd. Opozarjajo pa na vrsto ukrepov, ki niso varčevalno naravnani. Gre za povečanje dolžine porodniškega dopusta, povečanje rekreacijskega dodatka, povečanje sodnih in upravnih taks, uvedba davka na bilančno vsoto bank.