bruselj
Val stavk v Belgiji, Grčiji in Franciji
25. 09. 2000 00.00
V Belgiji se protesti zaradi visoki cen goriva še vedno nadaljujejo - danes so stavkali gasilci letalskih družb, kar je povzročilo številne zamude pri vzletih letal. Zaradi strahu pred izgubo delovnih mest zaradi privatizacije javnih podjetij so delo prekinili tudi belgijski poštarji, pa tudi zaposleni v državnem telekomunikacijskemu podjetju Belgacom. V nekaterih belgijski mestih so stavkali tudi vozniki avtobusov in strojevodje.
43 milijonov evrov kazni za Opel Nederland B.V.
21. 09. 2000 00.00
Evropska komisija je od nizozemskega uvoznika avtomobilov znamke Opel, sicer hčerinskega podjetja General Motorsa Opel Nederland B.V., zahtevala, naj plača 43 milijonov evrov kazni, ker je državljanom ostalih članic Evropske unije preprečeval nakup avtomobilov te znamke na Nizozemskem in, kot opozarjajo na komisiji, s tem oviral eno največjih ugodnosti notranjega trga - možnost nakupa cenejših izdelkov v drugi članici unije. Konkretno pri nakupu avtomobilov velja, da jih lahko državljani kupijo kjerkoli na območju unije, davke pa plačajo v državi, kjer avto registrirajo. Na Nizozemskem so avtomobili brez davka precej cenejši kot v nekaterih drugih članicah, na primer v Nemčiji, Franciji in Veliki Britaniji. Preiskavo proti nizozemskemu uvozniku avtomobilov znamke Opel je Evropska komisija sprožila na podlagi pritožb potrošnikov ter nedovoljeno oviranje nakupa ugotovila v obdobju od leta 1996 do 1998.
Protesti po Evropi se nadaljujejo
21. 09. 2000 00.00
Protesti zaradi previsokih cen goriva v Evropi se nadaljujejo. Več sto kmetov je s traktorji znova zaprlo ceste na severu Belgije. Na Nizozemskem sedaj tudi vozniki in ribiči zahtevajo plačilo nadomestila za visoke cene goriva, v Španiji pa so s protesti nadaljevali tudi kmetje in ribiči, ki so popolnoma ohromili promet v pristanišču v Valenciji. V nemškem mestu Mainz je protestiralo več kot 400 kmetov ter voznikov tovornjakov in taksijev. V Berlinu in Münchnu pa so obsežne akcije sprožili tudi nasprotniki in privrženci ekološkega davka.
Bajuk na srečanju z Robertsonom
19. 09. 2000 00.00
Predsednik slovenske vlade Andrej Bajuk je po srečanju z generalnim sekretarjem zveze NATO Georgeom Robertsonom potrdil zavezanost Slovenije prizadevanjem za pridobitev članstva v zavezništvu in zagotovil, da priprave v državi intenzivno potekajo.
Danes zasedajo zunanji ministri EU
18. 09. 2000 00.00
Odnosi EU z Balkanom in razmere v regiji so danes v Bruslju med osrednjimi temami zasedanja zunanjih ministrov petnajsterice. Ob robu zasedanja se ministri prvič po poletnem premoru srečujejo na medvladni konferenci o prenovi skupnih institucij, o tehničnih pripravah na prihodnji krog pristopnih pogajanj s kandidatkami za članstvo pa bo vodjem diplomacij poročal evropski komisar za širitev Günter Verheugen.
Jutri zasedajo zunanji ministri EU
17. 09. 2000 00.00
Odnosi EU z Balkanom in razmere v regiji bodo jutri v Bruslju med osrednjimi temami zasedanja zunanjih ministrov petnajsterice. Ob robu zasedanja se bodo ministri prvič po poletnem premoru sešli na medvladni konferenci o prenovi skupnih institucij, o tehničnih pripravah na prihodnji krog pristopnih pogajanj s kandidatkami za članstvo pa bo vodjem diplomacij poročal evropski komisar za širitev Günter Verheugen.
Protesti se širijo
15. 09. 2000 00.00
Glavni sindikati italijanskih cestnih prevoznikov so z vlado sinoči dosegli dogovor o znižanju cen goriva za približno 120 lir (12 tolarjev) na liter, so danes sporočili sindikalni viri. V Veliki Britaniji pa so po šestih dneh blokade zaradi visokih cen cisterne vso noč oskrbovale črpalke z bencinom, tako da naj bi po napovedih naftne industrije do drevi odprli 20 odstotkov od skoraj 13.000 črpalk na otoku.
Oblikovan osnutek dogovora
14. 09. 2000 00.00
Predstavniki belgijskih avtoprevoznikov in belgijske vlade so uspeli oblikovati osnutek dogovora o nadomestilu za visoke cene dizelskega goriva. Popoldne naj bi ga predstavili avtoprevoznikom, ki že nekaj dni blokirajo ceste po vsej državi.
V Evropskem parlamentu o Sloveniji
14. 09. 2000 00.00
Odbor Evropskega parlamenta za zunanje zadeve je danes na zasedanju v Bruslju izrazil zadovoljstvo, da je Slovenija po letu 1998 pospešila usklajevanje nacionalne zakonodaje s pravnim redom Evropske unije, vendar državo pri tem opozoril, da so za zagotavljanje učinkovitega uresničevanja skupne zakonodaje potrebne še precejšnje izboljšave na področju uprave. Slovenijo so poslanci opozorili tudi na potrebo po privatizaciji zavarovalnic in izvedbo pokojninske reforme.
Odmevi na ukinitev sankcij proti Avstriji
13. 09. 2000 00.00
Tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Richard Boucher je po odpravi sankcij Evropske unije proti Avstriji, ki so bile uvedene februarja zaradi vstopa svobodnjakov (FPOe) Jörga Haiderja v avstrijsko vlado, dejal, da politika ZDA do Avstrije ostaja nespremenjena.
Stavke avtoprevoznikov se nadaljujejo
12. 09. 2000 00.00
Stavke zaradi visokih cen goriva se širijo in krepijo po vsej Evropi. Medtem so se protesti iz Francije razširili tudi v Veliko Britanijo in Nemčijo. Razjarjeni vozniki tovornjakov so v Belgiji razširili svoj protest in ustavili dostop do največjih naftnih rafinerij v državi in blokirali glavne prometnice v belgijski prestolnici. Podobne proteste so pripravili tudi avtoprevozniki na Nizozemskem in kmetje na jugu Švedske.
Protesti proti visokim cenam goriva se nadaljujejo
12. 09. 2000 00.00
V več evropskih državah tudi danes potekajo protesti proti visokim cenam goriva. Medtem ko je v Franciji cestnih zapor manj, so se v Veliki Britaniji, Belgiji in na Nizozemskem protesti okrepili. Protestniki zahtevajo znižanje davkov na gorivo, k čemur mora dati soglasje tudi Evropska komisija v Bruslju. Njen predstavnik, evropski komisar za gospodarstvo in finance Pedro Solbes, je danes zatrdil, da komisija zaradi visokih cen goriva ne predvideva znižanja davkov, saj da bi bila to slaba rešitev tako za gospodarstvo kot za okolje.
Slovenija se bo pogajala o programu Sapard
12. 09. 2000 00.00
Slovenska delegacija pod vodstvom državnega sekretarja na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) Franca Buta bo na jutrišnjem zasedanju Stalnega odbora za podeželje in agrarne strukture Evropske komisije v Bruslju predstavila slovenski sedemletni program razvoja podeželja. Slovenski program razvoja podeželja vsebuje štiri prednostna področja sofinanciranja: investicije na kmetijo, lokalno infrastrukturo, prestrukturiranje živilsko predelovalne industrije in ekonomsko diverzifikacijo na podeželju. Če bo slovenski program potrjen, bo Slovenija korak bližje k črpanju predpristopne pomoči EU iz programa Sapard.
Francozom so se pridružili še britanski kmetje
08. 09. 2000 00.00
Britanski kmetje so ponoči zaprli dostop do rafinerije Stanlow v Angliji. Od parlamenta v Londonu zahtevajo, da prekine počitnice in začne razpravo o naraščajočih cenah nafte. Kmetje so že napovedali tudi nove blokade, če vlada in parlament ne bosta posredovala. Kot poudarjajo, so cene bencina v Veliki Britaniji najvišje v Evropi, čeprav država spada med proizvajalke nafte.
Protesti in blokade v Franciji
07. 09. 2000 00.00
Po neuspehu prvega kroga pogajanj med združenji francoskim kmetov in vlado v Parizu glede davčnih olajšav v zameno za visoke cene goriva se je položaj danes še zaostril, še zlasti pred predorom pod Rokavskim zalivom, kjer so jezni kmetje skušali blokirati vzhod v predor med severno Francijo in Veliko Britanijo. Kmetje so napovedali, da bodo za nedoločen čas zaprli predor na francoski strani. Medtem se po vsej Franciji širijo protestne akcije avtoprevoznikov in taksistov. Do poldneva je francoska služba za nadzor cest naštela več kot 50 protestnih akcij in 102 zapori dovozov rafinerij in skladišč z gorivom s strani avtoprevoznikov in taksistov, kar je še povečalo težave z oskrbo goriva na bencinskih črpalkah. Stavko kmetov, avtoprevoznikov in taksistov so prvič močno občutili tudi na francoskih regionalnih letališčih. V Lyonu in Nici so morali zaradi pomanjkanja goriva odpovedati številne lete. Na stotine taksistov je ohromilo promet med pariškima letališčema Charles de Gaulle in Orly v smeri središča mesta, poleg tega pa tudi pomembno povezavo Pariz-Strasbourg.
Jedrska energija ostaja v EU
07. 09. 2000 00.00
Jedrska energija bo v predvidljivi prihodnosti ostala pomemben del energetskega sektorja, ugotavlja v danes objavljenem poročilu o jedrski varnosti v kandidatkah Evropska komisija. Šest kandidatk, vključno s Slovenijo, ima jedrske reaktorje, ki so primerni za delovanje do izteka njihove tehnične življenske dobe. Jedrska elektrarna v Krškem v to kategorijo spada zato, ker je grajena z zahodno tehnologijo, iz istega razloga tudi nuklearka v romunski Cernavodi. Ostale nuklearke, naštete v tej skupini, so bile sicer grajene s sovjetsko tehnologijo, vendar jih je moč modernizirati do sprejemljive varnostne ravni, je zapisano v poročilu.
Nadaljevanje protesta avtoprevoznikov
06. 09. 2000 00.00
Kljub nočnemu dogovoru na pogajanjih med francosko vlado in avtoprevozniki o davčnih olajšavah za dizelsko gorivo, so bili dovozi do
Verheugen zanikal očitke
05. 09. 2000 00.00
Na zahtevo predsednice Evropskega parlamenta Nicole Fontaine
Večja posojila za vzhodno Evropo
05. 09. 2000 00.00
Evropska investicijska banka (EIB) namerava povečati obseg posojil za srednje- in vzhodnoevropske države, ki čakajo na vstop v Evropsko unijo (EU). EIB bo tako obseg vsote za posojila z letošnjih 2,2 milijarde evrov naslednje leto povečala na tri milijarde evrov, leta 2003 pa naj bi za posojila pridruženim članicam EU iz srednje in vzhodne Evrope namenila približno štiri milijarde evrov. Prednost pri dodeljevanju posojil naj bi namenili železniškim projektom in projektom čistilnih naprav.
V Evianu o skupni politiki
02. 09. 2000 00.00
Zunanji ministri EU so se zbrali na dvodnevnem neformalnem srečanju v francoskem Evianu. Osrednji temi pogovorov sta skupna zunanja politika in prihodnost Evrope, ministri pa naj bi govorili še o položaju v nekdanji Jugoslaviji ter na Bližnjem vzhodu, pa tudi o reformah unije, nujnih pred njeno širitvijo. Ker je srečanje - prvo po poletnih počitnicah - neformalno, ministri nimajo določenega dnevnega reda. Pričakovati pa je, da bo ob robu srečanja precej govora o odnosih z Avstrijo, medtem ko Bruselj čaka na poročilo t.i. treh modrecev o položaju v tej državi po vstopu svobodnjakov v zvezno vlado.
Jugoslovanske volitve tudi na Kosovu?
01. 09. 2000 00.00
Tri tedne pred predsedniškimi, parlamentarnimi in lokalnimi volitvami v ZRJ misija ZN na Kosovu (UNMIK) ne izključuje možnosti, da bodo volitve potekale tudi v pokrajini, potem ko je včeraj predvolilno kampanjo na Kosovu začela visoka predstavnica Socialistične stranke Srbije jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića. Tiskovna predstavnica UNMIK Susan Manuel včeraj v Prištini ni izključila možnosti izvedbe volitev tudi na Kosovu. Uradni Beograd sicer te zahteve še ni predložil predstavnikom UNMIK. Po njenih besedah morebitnim volitvam na Kosovu močno nasprotujejo ZDA, medtem ko naj bi jih nekaj evropskih držav podpiralo.
Izguba letalskega prevoznika Sabena
28. 08. 2000 00.00
Belgijska nacionalna letalska družba Sabena je v prvi polovici leta zabeležila šestkrat višjo izgubo kot v letu 1999. Kljub 11-odstotnemu povečanju števila prepeljanih potnikov je namreč Sabena od januarja do konca junija ustvarila za 83,6 milijona britanskih funtov izgube, potem ko je ta lani obsegala 14,1 milijona funtov. V primeru, da se položaj podjetja do nastopa zime ne bo izboljšal, vodstvo družbe razmišlja tudi o njenem zaprtju. V podjetju naj bi po zagotovilih vodstva uvedli program prestrukturiranja, ki predvideva tudi dogovor z zaposlenimi, v treh letih pa naj bi družbo pripeljal do ustvarjanja dobička v višini 100 milijonov funtov. Omenjeni program predvideva prodajo dveh airbusov in ustavitev nakupovanja novih letal ter reprogramiranje nekaterih dolgov.
Modreci predlagajo odpravo sankcij
26. 08. 2000 00.00
Trije modreci, ki jih je Evropsko sodišče za človekove pravice imenovalo, da preučijo notranjepolitične razmere v Avstriji, potem ko je članica vladne koalicije postala avstrijska svobodnjaška stranka (FPOe), naj bi predlagali odpravo sankcij proti Dunaju, je poročal nemški časnik Welt am Sonntag, ki se sklicuje na dobro obveščene vire iz Bruslja. Nekdanji finski predsednik Martti Ahtisaari, nekdanji španski zunanji minister Marcelino Oreja in nemški strokovnjak za mednarodno pravo Jochen Frowein ne načrtujejo ponovnega obiska v Avstriji, prav tako tudi ne srečanja z deželnim glavarjem avstrijske Koroške Joergom Haiderjem, poroča časnik.
Tudi Steelsa ne bo v Sydney
26. 08. 2000 00.00
Belgijski kolesar Tom Steels je sporočil, da ne bo nastopil na olimpijskih igrah v Sydneyju. Odličnemu kolesarju je nastop preprečila nenadna virusna infekcija, ki mu je povzročila visoko temperaturo, krvne preiskave pa so nato pokazale, da bi potreboval vsaj mesec dni, preden bi spet bi spet prišel v staro formo.
Steelsa ne bo na olimpijskih igrah
25. 08. 2000 00.00
Belgijski kolesar Tom Steels, zmagovalec dveh etap na letošnji kolesarski dirki po Franciji, ne bo nastopil na bližnjih olimpijskih igrah v Sydneyju. Steels je prejšnji teden zbolel za hudo virusno infekcijo, ki jo spremlja tudi močno povišana telesna temperatura. Zdravniki so po pregledu krvnih izvidov ocenili, da bo okrevanje trajalo najmanj mesec dni, s čimer so se razblinile Steelsove sanje o nastopu na letošnji največji športni prireditvi na svetu.
EU za večjo količino načrpane nafte
23. 08. 2000 00.00
Evropska unija je Organizacijo držav proizvajalk nafte (OPEC) pozvala, naj poveča količino načrpane nafte, da bi se znižale cene na svetovnem trgu. Tiskovni predstavnik Evropske komisije Gerassimos Thomas je sporočil, da je evropska komisarka za energetiko Loyola de Palacio v ponedeljek telefonirala predsedujočemu organizaciji OPEC, venezuelskemu naftnemu ministru Aliju Rodriguezu in ga pozvala, naj določijo bolj razumljive cene nafte. Petnajsterica si prizadeva, da cena za sodček surove nafte ne bi presegla 25 dolarjev.
Športniki se radi razkazujejo
23. 08. 2000 00.00
Mnogi športniki, ki bodo nastopili na olimpijskih igrah, si že pred tekmovanji v Sydneyju želijo priti v središče pozornosti. A ne s športnimi dosežki, ampak z reklamnimi akcijami, kot so razkazovanje svojih golih teles.
Papagaj ohromil promet
18. 08. 2000 00.00
Neki pobegli papagaj je na belgijski obali Severnega morja za kratek čas ohromil tramvajski promet. Kot je poročal flamski časopis Het Laatste Nieuws, se je pobeglemu ptiču verižica na nogi zapletla v električni vod tramvaja, ki povezuje dva letoviška kraja ob obali Severnega morja. Reševanje je trajalo eno uro, saj so morali najprej odplesti ptičevo verižico, šele nato je promet tekoče stekel. Papagaj je svoj beg plačal z življenjem, saj ga je ubil tok v električnem vodu.
Reševanje posadke se nadaljuje
17. 08. 2000 00.00
Ves svet še vedno spremlja tragedijo ruske podmornice Kursk. Predsednik ruske vlade Mihail Kasjanov je razmere na podmornici v Barentsovem morju, v kateri je ujetih 118 mornarjev, opisal kot katastrofalne. Ruski mediji pa so ostro napadli vojaške oblasti in predsednika Putina, da so odgovorni za neučinkovito in počasno reševanje. Putin naj bi dva dni po nesreči celo odpotoval na letni dopust na jug Rusije, vojska pa potrebovala kar štiri dni za začetek reševanja. Rusi so tudi besni, ker so v Moskvi kar pet dni zavračali vsakršno pomoč iz tujine. Ruska podmornica na morskem dnu leži pod kotom 60 stopinj, zato je britansko reševalno plovilo LR5 po mnenju strokovnjakov edino, ki se lahko priključi na potopljeno podmornico. Od ruskih se britansko plovilo razlikuje tudi v tem, da lahko pluje na centimeter natančno in deluje samostojno, torej neodvisno od kontrolne ladje. Za britanske strokovnjake še vedno ostaja nejasno, ali bodo lahko svoje plovilo resnično priključili na podmornico Kursk, saj Rusi niso pojasnili, ali ima njihova podmornica adapter po mednarodnih standardih. Če se bo torej plovilo LR5 lahko priključilo na rusko podmornico, bo naslednji korak uravnoteženje pritiska med obema ploviloma. LR5 bo pri vsakem spustu lahko sprejela 15 mornarjev, reševanje ene skupine ponesrečenih pa bo trajalo od štiri do pet ur. Poleg dveh pilotov je v posadki reševalnega plovila tudi zdravnik, ki bo pomagal preživelim. O načinih reševanja posadke potopljene podmornice pa se bo s predstavniki zveze NATO posvetovala delegacija visokih ruskih vojaških predstavnikov, ki je danes prispela v Bruselj. Norveško obrambno ministrstvo poroča, da so v soboto, ko je potonila podmornica pod vodo ujeli zvok manjše in nato izjemno močne eksplozije. Predvidevajo da je pri izstrelitvi torpeda prišlo do eksplozije, ki pa je kasneje povzročila strahovito eksplozijo dveh ali treh drugih torpedov. V Moskvi neradi govorijo o napaki na ruskem orožju. Puščajo odprte vse možnosti, obrambni minister Sergejev pa je ponovno omenil, da je najverjetnejši vzrok nesreče, trčenje ruske podmornice z ameriško. Pri tem ni pojasnil, kako je druga podmornica, ki naj bi bila udeležena v silovito trčenje sploh lahko zapustila kraj nesreče in to ob prisotnosti 16 ruskih vojaških ladij in treh podmornic. Strokovnjaki menijo, da je po vsej verjetnosti celotna posadka potopljene podmornice že mrtva.
Usoda Kurska odvisna od pomoči tujine
16. 08. 2000 00.00
V ruski jedrski podmornici Kursk, ki je v nedeljo potonila v Barentsovem morju na severozahodu Rusije, je po najnovejših podatkih še vedno ujetih vseh 118 članov posadke, zato se njihovo reševanje intenzivno nadaljuje, danes pa je Rusija tudi uradno sprejela vsakršno pomoč tujine. Plovilo je že v soboto imelo tehnične težave, v nedeljo pa je potonilo na dno morja, kjer leži približno 108 metrov globoko na boku pod kotom 60 stopinj, so sporočili iz norveškega ministrstva za zunanje zadeve. Vzrok nesreče še ni znan. Strokovnjaki domnevajo, da je ob izstrelitvi torpeda eksplozija poškodovala kljun, po drugi možni razlagi pa naj bi Kursk trčila v neko drugo plovilo. V času nesreče jedrske podmornice je bila v Barentsovem morju ameriška ladja za elektronski nadzor, ki je spremljala ruske pomorske vojaške vaje, so sporočili iz ameriškega obrambnega ministrstva, vendar je Pentagon zanikal, da bi bila v nesrečo vpletena kaka ameriška ladja.