bruselj

Problem dolga do hrvaških varčevalcev
31. 01. 2001 00.00
Evropska komisija bo zelo vztrajala, naj se vprašanje dolga nekdanje zagrebške podružnice Ljubljanske banke (LB) do hrvaških varčevalcev reši še pred vstopom Slovenije v EU, so danes povedali v kabinetu evropskega komisarja za širitev Günterja Verheugna. Bruselj Slovenijo na potrebo po čim prejšnji rešitvi tega dvostranskega vprašanja redno opozarja in bo s to prakso nadaljeval, dokler bo potrebno, je povedal Verheugnov tiskovni predstavnik Jean-Christophe Filori.

DZ o prostocarinskih prodajalnah
31. 01. 2001 00.00
Državni zbor na današnji seji obravnava zakon o posebnih ukrepih nadzora prodajaln na cestnih mejnih prehodih, s katerim naj bi na predlog vlade postavil zakonsko podlago za preoblikovanje prostocarinskih prodajaln na mejnih prehodih z Italijo in Avstrijo s 1. junijem letos. Zakon je v obravnavi po hitrem postopku, prvo branje pa so poslanci opravili že na decembrski seji.

Slovenija na dobri poti
31. 01. 2001 00.00
Evropski parlament upa, da bodo prve nove članice EU sodelovale na prihodnjih volitvah evropskih poslancev v letu 2004. Ni na parlamentu , da določi kandidatke, ki se bodo v unijo vključile v tem prvem valu, osebno pa menim, da je Slovenija na dobri poti. To je danes v Bruslju po srečanju s predsednikom slovenskega parlamenta Borutom Pahorjem izjavila predsednica Evropskega parlamenta Nicole Fontaine. Dejavnosti državnega zbora v sklopu priprav na članstvo so bile med osrednjimi temami pogovorov.

Vukasović predstavil vsebino pisma
30. 01. 2001 00.00
Vukasović je delegaciji Evropske unije v Zagrebu in Sloveniji ter glavnemu pogajalcu Evropske unije za Slovenijo Jaimeju Garcii Lombarderu poslal pismo, s katerim želi Bruselj obvestiti, da so slovenske oblasti leta 1991 zamrznile 309 milijonov nemških mark in po njegovem nezakonito ustanovile Novo ljubljansko banko, dolg varčevalcev pa so prepustili stari banki. Glavna ovira pri poravnavi dolgov je, kot pravi Vukasović, premier Drnovšek, ki v hrvaški vladi ustvarja zmedo.

Alarmantne posledice BSE
29. 01. 2001 00.00
"Razmere so alarmantne." Takšno je bilo danes v Bruslju na zasedanju kmetijskih ministrov EU glavno sporočilo evropskega komisarja za kmetijstvo Franza Fischlerja, ki je ministrom poročal o tržnih posledicah širjenja bolezni norih krav (BSE). V EU je poraba govejega mesa padla kar za 27 odstotkov, zaradi prepovedi nakupa govedine iz držav EU v vrsti tretjih držav pa se je v več primerih tudi za 50 odstotkov zmanjšal izvoz.

Vukasović obtožuje Drnovška
29. 01. 2001 00.00
Predstavnik hrvaških varčevalec pri zagrebški podružnici Ljubljanske banke (LB) Božidar Vukasović je vodji delegacije Evropske unije v Zagrebu Peru Vintherju poslal pismo, v katerem slovenskega premiera Janeza Drnovška med drugim obtožuje, da se poigrava s kolegi v hrvaški vladi in zavira reševanje odprtih vprašanj. Omenjeno pismo so iz Zagreba že posredovali v Bruselj glavnemu pogajalcu Evropske unije za Slovenijo Jaimeju Garcii Lombarderu.

Zasedanje kmetijskih ministrov
29. 01. 2001 00.00
Izvajanje ukrepov za zajezitev širjenja bolezni norih krav in finančni ukrepi za pomoč prizadetim kmetovalcem bodo ena osrednjih tem današnjega zasedanja kmetijskih ministrov EU v Bruslju. Ministri se bodo v tem kontekstu seznanili tudi z načrti Evropske komisije, ki namerava jutri uradno predlagati namenjanje dodatnih sredstev iz skupnega proračuna, verjetno 971 milijonov evrov, za odpravljanje posledic BSE. Evropska komisarka za proračun Michaele Schreyer je te načrte evropskim poslancem, članom odbora za proračun, predstavila že minulo sredo. Kot je razložila, bi 700 milijonov evrov namenili za odkup nad 30 mesecev starega goveda, ki ni bilo testirano glede morebitne okuženosti z BSE. Na ta način bi omejili možnosti, da bi meso okužene živine zašlo v prehrambene izdelke. 238 milijonov bi zaradi skokovitega padca povpraševanja po govedini v nekaterih članicah namenili za intervencijski odkup živine, ostalih 33 milijonov evrov pa za sofinanciranje testiranja goveda.

FIFA, UEFA in EU brez rešitve
25. 01. 2001 00.00
Novi sestanek v Bruslju med Evropsko nogometno zvezo (UEFA), Mednarodno nogometno zvezo (FIFA) in Evropsko komisijo o spremembah pri sistemu prestopov nogometašev še ni prinesel dokončne rešitve. Predstavniki FIFA so poudarili, da je dogovor blizu in da bi že naslednji sestanek 16. februarja lahko bil bolj učinkovit.

Novi program Bruslja za okolje
24. 01. 2001 00.00
Evropska komisija je danes sprejela svoj šesti akcijski program za okolje, ki začrtuje prednostne naloge EU v obdobju do 2010. Ker bo v teku programa unija po pričakovanjih sprejemala nove članice, komisija poudarja, da je program pomembno vodilo ne le za članice ampak tudi za kandidatke za članstvo. Iz tega razloga bo komisija z vladami in nevladnimi organizacijami kandidatk poglobila področni dialog. Ob tej priložnosti Bruselj kandidatke tudi poziva k polni uskladitvi z unijino okoljsko zakonodajo. Ta je ena najbolj izčrpnih in naprednih na svetu, piše v strategiji.

Svet Evrope zahteva prepoved DU izstrelkov
24. 01. 2001 00.00
Svet Evrope je v sredo zahteval prepoved izdelave, poskusov, uporabe in prodaje orožja z osiromašenim uranom ali plutonijem. Parlamentarna skupščina SE je pozvala odbor ministrov, naj od zveze NATO in ZN zahteva uvedbo programa zdravstvenega nadzora civilnega prebivalstva na Balkanu, vojakov, ki so sodelovali v operacijah, in predstavnikov humanitarnih organizacij ter novinarjev, ki so delali na tem ozemlju. Današnjega drugega zasedanja omenjenega odbora se je udeležilo 50 držav - 19 članic zveze NATO in države nečlanice, ki sodelujejo v mirovnih misijah v BiH in na Kosovu. Predstavnik ZDA je na srečanju posredoval nadaljnje informacije o vsebnosti plutonija v strelivu z osiromašenim uranom in obljubil, da bo podal poročilo na 600 straneh o natančni sestavi tega orožja, je sporočil tiskovni predstavnik zavezništva.

Bohinc za skupno evropsko politiko
24. 01. 2001 00.00
Za uspešno preprečevanje nezakonitega priseljevanja bi bilo nujno vzpostaviti skupno politiko EU

Bohinc na obisku v Bruslju
22. 01. 2001 00.00
Slovenski notranji minister Rado Bohinc je po srečanju z evropskim komisarjem za pravosodje in notranje zadeve Antonijem Vitorinom izrazil upanje, da bo do konkretnega vsebinskega napredka na pristopnih pogajanjih z EU o poglavju pravosodja in notranjih zadev prišlo že v prvi polovici letošnjega leta, tako da ne bi bilo treba čakati na drugo polovico leta 2001, v katerem zaprtje poglavja indikativno predvideva unijina širitvena strategija.

EU bo krepila vojaške kapacitete
22. 01. 2001 00.00
Vojaško posredovanje v regionalnih krizah je zadnji izhod. Prej je treba uporabiti vsa možna sredstva za preprečevanje tovrstnih konfliktov. V ta namen mora EU okrepiti notranjo koordinacijo in sodelovanje z mednarodnimi organizacijami kot so Združeni narodi in Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi. Takšna je bila davi v Bruslju rdeča nit za javnost odprte razprave, s katero se je začelo prvo zasedanje zunanjih ministrov EU v letošnjem letu. Več ministrov, med njimi vodja britanske diplomacije Robin Cook, je širitveni proces EU, ki kandidatke spodbuja k sodelovanju in demokratizaciji, izpostavilo kot primer politike preprečevanja konfliktov. EU mora okrepiti notranjo koordinacijo in s tem zagotoviti konsistentnost politike do posameznih kriznih situacij, še posebej pa mora zagotoviti, da bo v "realnem času" sledila mednarodnim dogodkom in se tako pravočasno odzvala na napete situacije, je izjavil unijin 

EU pozdravila dogovor
21. 01. 2001 00.00
Komisija Evropske unije je pozdravila dogovor med Mednarodno (FIFA) in Evropsko nogometno zvezo (UEFA), dosežen v petek v Zürichu. Pri EU menijo, da je bil to predpogoj, da se nadaljujejo dogovori o reformi sistema prestopov nogometašev in reformi pogodb. V Bruslju napovedujejo nov sestanek za sredo in pričakujejo, da bodo z obema krovnima nogometnima zvezama kmalu dosegli ustrezen dogovor.

Belgija bo legalizirala hašiš in marihuano
19. 01. 2001 00.00
Belgija sledi nizozemskemu zgledu, saj bodo lahko Belgijci odslej hašiš in marihuano uživali brez zakonskih posledic. Kot danes poročajo belgijski mediji, so se ministri vladnih strank zedinili za novelo zakona o mamilih, ki bo nadomestila zakon iz leta 1921. Po novem zakonu posedovanje manjših količin konopljinih izdelkov za lastno uporabo ne bo več kazensko preganjano. V nasprotju z Nizozemsko pa bo vsako trgovanje z mamili še naprej prepovedano.

Plutonij le v majhnih količinah
19. 01. 2001 00.00
Mark Laity, visoki predstavnik Pentagona, je včeraj izjavil, da so v osiromašenem uranu, ki ga uporabljajo za izdelavo ameriškega streliva in tankov, odkrili sledi plutonija, vendar naj bi bil plutonij uporabljen v tako majhnih količinah, da ne predstavlja nevarnosti za zdravje. Sledi plutonija so odkrili v skladišču urana, ki ga je ministrstvo za energijo namenilo obrambnemu ministrstvu za izdelavo streliva in tankov, je še povedal predstavnik Pentagona.

EU o nižjih trošarinah na bencin
19. 01. 2001 00.00
Na prvem zasedanju v letu se bodo danes v Bruslju sešli finančni ministri članic Evropske unije. Ob obravnavi programa švedskega predsedstva bo imel ministrski svet na dnevnem redu tudi bolj problematične teme, v prvi vrsti odprto vprašanje nižjih trošarin na mineralna olja (nafto), do katerih so v določenih primerih upravičene posamezne članice. Med temi so tudi nižje trošarine na bencin, ki jih Italija uveljavlja na območju pri slovenski meji.

Brez soglasja o nižjih trošarinah na gorivo
19. 01. 2001 00.00
Finančni ministri Evropske unije danes na zasedanju v Bruslju niso uspeli doseči političnega soglasja o podaljšanju s koncem lanskega leta iztečenih pravic do nižjih trošarin na gorivo, do katerih so v določenih primerih upravičene države članice. Tako med drugim Italija še naprej nima potrebne zelene luči ministrskega sveta za nadaljnje uveljavljanje nižjih trošarin na bencin ob slovenski meji. Kot je povedal predsedujoči ministrskemu svetu za finance, švedski finančni minister Bosse Ringholm, bodo članice odprto vprašanje tega paketa davčnih olajšav še naprej usklajevale, ministri pa naj bi se k temi vrnili na zasedanju 12. februarja.

V Bruslju se začenja filmski festival
18. 01. 2001 00.00
V Bruslju se danes začenja 28. mednarodni filmski festival. Za nagrade 6. evropskega tekmovanja, od katerih je najpomembnejša zlati iris za najboljši film, se bo potegovalo 12 filmov, prav toliko pa tudi za nagrade za najboljši kratkometražni film. Izven tekmovalnega dela bodo na festivalu prikazali kakih 20 filmov, sekcija Belgian focus pa bo posvečena pregledu sodobne belgijske kinematografske in avdiovizualne produkcije. Častna gostja festivala bo letos Nemčija, potem ko je bila lani Poljska. Tako bodo prikazali več kot 20 filmov nemških režiserjev zadnjega desetletja - med drugimi bo Tom Tykwer predstavil svoj zadnji film Der Krieger und die Kaiserin - in predstavili prvih sedem filmov Volkerja Schlöndorffa. Režiserju bodo za življenjsko delo podelili tudi posebno nagrado zlati iris. Festival bo v Bruslju potekal do 27. januarja.

Moratorij na uporabo spornega streliva
17. 01. 2001 00.00
Poslanci Evropskega parlamenta so danes sprejeli odlok, s katerim zvezo Nato pozivajo naj uvede moratorij na uporabo streliva z osiromašenim uranom, ki pa za članice severnoatlantskega zavezništva ni obvezujoč. Poslanci so se zavzeli tudi za ustanovitev neodvisne komisije, ki bi ugotovila učinke osiromašenega urana na zdravje ljudi in posledice za okolje.

FIFA in UEFA v sporu
16. 01. 2001 00.00
Sprememba sistema prestopov nogometašev, ki ga zahteva Evropska unija, je poglobila spor med Evropsko (UEFA) in Mednarodno nogometno zvezo (FIFA). Razlog za spor, ki se je napovedoval več mesecev, sinoči pa je končno izbruhnil, je pismo FIFA naslovljeno EU, v katerem se osrednja nogometna organizacija strinja z večino zahtev iz Bruslja.

Verheugen o sprejemu novih članic v EU
16. 01. 2001 00.00
Evropski komisar za širitev Günter Verheugen je v Bruslju kandidatke za članstvo pozval, naj z intenziviranjem priprav na vstop v Evropsko unijo izkoristijo časovne priložnosti, ki jih je za izvedbo širitve ponudil decembrski vrh v Nici. S slednjim je po komisarjevem mnenju razprava o datumih širitve postala odveč, saj so bili ciljni datumi jasno zastavljeni. Če se bodo zastavljenega vse strani v procesu držale, bo širitev hitro izvedena, je menil.

Del Pontejeva o sojenju Miloševiću
16. 01. 2001 00.00
Nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću mora biti sojeno v Haagu

Slovenija pričakuje precejšen napredek
16. 01. 2001 00.00
Vodja slovenske pogajalske ekipe za članstvo v Evropski uniji Janez Potočnik ocenjuje, da bi utegnila Slovenija, ki je doslej končala pogajanja o 14 od skupaj 29 poglavij unijinega pravnega reda, v prvi polovici letošnjega leta skleniti pristopna pogajanja o nadaljnjih petih ali šestih poglavjih. Kot je včeraj v Bruslju povedal šef slovenskih pogajalcev, gre konkretnejši napredek v tej smeri pričakovati že na prihodnjem pogajalskem krogu, ki ga švedsko predsedstvo EU sklicuje 29. in 30. marca. V prvi polovici leta bosta sklicana še dva kroga pogajanj s kandidatkami: 17. in 18. maja ter 11. junija.

Slovenski poslanci na sedežu zveze NATO
15. 01. 2001 00.00
Z delovanjem zveze NATO in s sodelovanjem Slovenije v zavezniških partnerskih strukturah se danes na informativnem obisku na sedežu Severnoatlantske zveze v Bruslju seznanja delegacija slovenskega parlamenta, v kateri so člani odborov za zunanjo politiko in za obrambo. Dobro je, da do obiska prihaja na začetku poslanskega mandata, saj bodo informacije koristne za nadaljnje delo na tem področju

Tintinov oče bo imel svoj muzej
15. 01. 2001 00.00
Fundacija Herge je sporočila, da bodo v belgijskem mestu Louvain-La-Neuve, nedaleč od Bruslja, zgradili muzej, ki bo posvečen belgijskemu avtorju stripov, očetu znanega Tintina, Hergeju (George Remi). Muzej, ki bo imel površino 5000 m2, naj bi odprli čez tri do pet let. Fundacija Herge, ki upravlja z vsemi pravicami v zvezi s Hergejevimi deli, je že podpisala pogodbo s katoliško univerzo v Louvainu, ki bo dala na razpolago zemljo za muzej. Remi, znan kot Herge, je svoj prvi strip o Tintinu objavil pred natanko 72 leti. Skupaj je izdal 23 albumov, umrl pa je leta 1983.

Vse močnejši pritiski na zvezo Nato
10. 01. 2001 00.00
Generalni sekretar Nata George Robertson je po zasedanju sveta zveze ponovil, da ni znanstvene povezave med uporabo orožja z osiromašenim uranom in pojavom rakavih obolenj. Kljub temu so vse močnejši pritiski na Severnoatlantsko zvezo, naj razkrije vse stranske učinke uporabe takšnega orožja.

O posledicah uporabe spornega streliva
10. 01. 2001 00.00
Na Evropski komisiji so včeraj napovedali, da bodo izvedenci Evropske unije najverjetneje do začetka februarja podali mnenje o posledicah, ki bi jih na zdravje ljudi utegnila imeti uporaba osiromašenega urana med konflikti na Balkanu. Medtem so vse glasnejše zahteve po preiskavi posledic uporabe streliva z osiromašenim uranom, skoraj vse evropske države pa so odredile tudi pregled vojakov, ki so sodelovali v operacijah na Balkanu.

V Bruslju o balkanskem sindromu
09. 01. 2001 00.00
Osiromašeni uran, ki naj bi pri vojakih, pripadnikih mirovnih sil na območju nekdanje Jugoslavije, povzročil levkemijo, še vedno razburja javnost. O tako imenovanem balkanskem sindromu sta danes v Bruslju na izrednih sejah razpravljala politično-varnostni odbor Evropske unije in stalni svet zveze Nato. Konkretne sklepe naj bi sprejeli predvidoma jutri.

Na Kosovu zaznali radioaktivno sevanje
06. 01. 2001 00.00
Strokovnjaki ZN so na osmih lokacijah na Kosovu, kamor so letala zveze NATO odvrgla izstrelke z osiromašenim uranom, zaznali radioaktivno sevanje, piše v današnji izdaji nemški časnik Tageszeitung, ki povzema poročilo ženevskega Programa ZN za okolje (UNEP). UNEP je analizo izvedel novembra lani na 11 od 112 lokacij, ki so jih bombardirali s tovrstnimi izstrelki.