centrale

Sklenili pogajanja o politiki plač

17. 04. 2001 00.00

Socialni partnerji, zastopniki vlade, delodajalcev in sindikatov so na današnjem sestanku končno parafirali dodatek k sporazumu o politiki plač v gospodarstvu za obdobje 1999-2001. Socialni partnerji so se tako dogovorili o načinu usklajevanja plač v gospodarstvu in za povečanje regresa v gospodarstvu iz 107.712 tolarjev na 117.298 tolarjev.

Razstava Magrittovih del v Rimu

18. 03. 2001 00.00

V Rimu so v soboto odprli razstavo del Reneeja Magritta z naslovom Magritte, osrednja zgodba (Magritte, la storia centrale), na kateri si bo do 8. julija mogoče ogledati več kot 70 umetnin belgijskega slikarja. Več kot dve tretjini del prihaja iz zasebnih zbirk, razstavo pa je pripravil direktor Muzeja moderne umetnosti iz Louisiane pri Koebenhavnu Steingrim Laursen, ki je za surrealistove slike dejal, da ne uhajajo realnosti, marveč, da prikazujejo stvari iz njihovega najbolj enigmatičnega vidika.

Sindikati bodo poenotili stališča

05. 03. 2001 00.00

Socialni partnerji - predstavniki vlade, delodajalcev in sindikatov - so danes nadaljevali pogajanja o predlogu novega zakona o delovnih razmerjih, pri čemer so sindikati ugotovili, da so amandmaji vlade k predlogu zakona pri nekaterih rešitvah drugačni od že usklajenih predlogov vseh treh socialnih partnerjev. Zato se bodo na predlog sindikatov pogajanja o zakonu nadaljevala 16. marca. Do takrat pa bodo štiri sindikalne centrale uskladile stališča ter predlagale enotne predloge.

Objavljen cenik za storitve ADSL

05. 02. 2001 00.00

Telekom Slovenije je danes izdal cenik in splošne pogoje za opravljanje storitev v omrežju ADSL, ki so bili skupaj s pogodbo o zakupu zmogljivosti omrežja ADSL poslani vsem znanim ponudnikom internetnih storitev v Sloveniji in pristojni upravi za telekomunikacije. Storitve omrežja ADSL bodo lahko uporabljali le uporabniki s priključkom ISDN, v promet pa bo na začetku vključenih 5000 priključkov ADSL, so sporočili iz Telekoma Slovenije.

Gasilci preprečili ekološko katastrofo

10. 01. 2001 00.00

Danskim gasilcem je uspelo pogasiti požar na ciprski tovorni ladji, ki je tovorila 22.000 ton fosfatov. Iz danske reševalne centrale SOK v Aarhusu so sporočili, da je gasilcem uspelo požar pogasiti, še preden je dosegel skladiščni prostor s fosfati in s tem preprečiti ekološko katastrofo.

Dokočna ustavitev nuklearke v Černobilu

13. 12. 2000 00.00

Zadnji delujoči jedrski reaktor v Černobilu naj bi dokončno ustavili v petek, 15. decembra. Ukrajinski predsednik Leonid Kučma je sicer pred dnevi zahodnim državam očital, da preveč zavlačujejo z obljubljeno finančno pomočjo za zaprtje jedrske elektrarne, kljub temu pa bo Ukrajina svojo besedo držala in reaktor res zaprla. Pomoč, ki jo je Ukrajini ponudila skupina sedmih industrijsko najbolj razvitih držav G-7, naj bi v državi porabili za izgradnjo nadomestnih reaktorjev v jedrskih elektrarnah Rovno in Hmelnicki. Podpredsednik Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) Joachim Jahncke je obljubil, da bo banka Ukrajini stala ob strani tudi po zaprtju černobilske nuklearke. Samo nekaj dni pred zaprtjem naj bi na doslej še delujočem reaktorju opravili še zadnje preizkuse, v okviru katerih bo reaktor deloval s petodstotno zmogljivostjo.

Iskrateling posodablja ruske telefonske centrale

27. 10. 2000 00.00

Po uspešno uresničenih projektih na železnicah Ruske federacije (Severno-kavkaška železnica v letih 1997-1999) je ministrstvo ruskih železnic kranjskemu podjetju Iskrateling zaupalo nov, kompleksnejši projekt modernizacije telekomunikacijskega sistema na železnicah sankt-peterburške regije. Skupna pogodbena vrednost projekta je tri milijone ameriških dolarjev in pokriva tri sisteme v tej regiji: dva objekta na oktobrski železnici ter kaliningrajsko železnico.

Prst okoli Černobila še vedno nevarna

12. 10. 2000 00.00

Štirinajst let po černobilski jedrski katastrofi je kontaminacija prsti okoli jedrske elektrarne še vedno zelo nevarna in lahko povzroči genetske spremembe nekaterih rastlin, so ugotovili v raziskavi, ki jo je objavil časnik Nature. Izkazalo se je, da so se na pšenici, ki so jo zasejali na zelo kontaminiranem območju znotraj "prepovedanega območja", 30 kilometrov okoli centrale, v desetih mesecih kar šestkrat hitreje razvile genetske spremembe kot na pšenici, zasejani na zdravi zemlji. Švicarske in ukrajinske znanstvenike, ki so izvedli ta poizkus, je to dejstvo presenetilo, saj je bila pšenica na kontaminiranem območju izpostavljena "sorazmerno slabim" količinam žarčenja, pa čeprav za daljše obdobje. Z odkritjem so skušali dokazati, da spremenjeni in poškodovani geni lahko prenesejo kužnost tudi na naslednje rodove.

Pogodba med Iskratelom in Si.mobilom

26. 09. 2000 00.00

Pogodba, ki opredeljuje še intenzivnejšo gradnjo Si.mobilovega omrežja GSM 040, in sicer četrto fazo, zagotavlja Si.mobilovemu omrežju povečanje kapacitet in pokritosti ter novo funkcionanost na ravni central. Sedanjo zmogljivost bo Si.mobil početveril z razširitvijo centrale in zmogljivejšo tehnologijo. Nadgradnja omrežja (radijskega podsistema) bo omogočila večje število hkratnih pogovorov na istem območju, saj telefonski promet pogovorov v Si.mobilovemu omrežju izjemno hitro narašča. Bogat seznam kakovostnih storitev za svoje naročnike in uporabnike predplačniških paketov bo Si.mobil še razširil. Novosti v Si.mobilovemu omrežju bodo navdušile dosedanje uporabnike, zagotovo pa priavabile tudi nove. Kot novost bodo uvedli GPRS-tehnologijo prenašanja podatkov, ki v slovenskem prostoru odpira povsem novo dimezijo uporabe mobilnih telefonov. Bistveno višje prenosne hitrosti, ki jih ta tehnologija omogoča, bodo uporabnikom nudile storitve z enako hitrostjo, kot jo danes poznajo na običajnem, stacionarnem internetu.

Iskratel in Simobil z roko v roki

22. 09. 2000 00.00

Družba Iskratel svoje več kot šestletno uspešno delo na področju mobilne telefonije GSM potrjuje tudi z novo pogodbo s Simobilom, slovenskim operaterjem mobilne telefonije GSM. Pogodba opredeljuje še intenzivnejšo gradnjo Simobilovega omrežja GSM 040, in sicer četrto fazo, so sporočili iz obeh družb.

Ljubljana v celoti digitalizirana

07. 08. 2000 12.55

Z današnjo zamenjavo še zadnje analogne telefonske centrale v Ljubljani s sodobno digitalno telefonsko centralo EWSD v Dravljah je telefonsko omrežje v slovenski prestolnici v celoti digitalizirano. Na območju celotne Slovenije je stopnja digitalizacije trenutno 95-odstotna, do konca leta, pred liberalizacijo telekomunikacijskega trga, pa naj bi dosegla sto odstotkov.

KNSS neodvisnost predstavila nov model

03. 08. 2000 13.43

Konfederacija novih sindikatov Slovenije Neodvisnost je včeraj predstavila svoj model, po katerem bi postopno zmanjšali vse večji razkorak med izhodiščno in minimalno plačo. Slednja zdaj prehiteva izhodiščno plačo skoraj za 40 odstotkov.

Microsoft ostaja v Seattlu

10. 06. 2000 10.59

oblasti kanadske province Britanska Kolumbija skušale zvabiti programerskega velikana na sever med njegovo protimonopolno bitko z ameriškimi oblastmi.

Černobil bodo zaprli 15. decembra

06. 06. 2000 14.23

Ameriški in ukrajinski predsednik, Bill Clinton in Leonid Kučma, sta po včerajšnjem srečanju v Kijevu napovedala, da bo Ukrajina jedrsko centralo v Černobilu dokončno zaprla 15. decembra.

Sklenjen sporazum o zaščiti naložb

08. 04. 2000 17.30

Minister za ekonomske odnose in razvoj Marjan Senjur in ruski minister za gospodarstvo Andrej Georgijevič Šapovaljanc sta danes podpisala sporazum med vladama Slovenije in Ruske federacije o pospeševanju in vzajemni zaščiti naložb. Kot sta po podpisu dejala ministra, bo sporazum omogočil dvig neposrednih naložb Slovenije v Ruski federaciji in obratno, saj je njihov obseg za zdaj razmeroma majhen.

Nov sistem številčenja v omrežju Telekoma

30. 03. 2000 11.43

V Sloveniji od danes velja nov sistem številčenja v telekomunikacijskem omrežju. Dosedanjih dvanajst omrežnih skupin bo po novem nadomestilo šest področnih kod brez šestice - 01, 02, 03, 04, 05 in 07 -, vse naročniške številke pa bodo sedemmestne. Telekom Slovenije bo moral do letošnjega novembra, ko bo dokončno prenehal delovati stari sistem, spremeniti približno 800.000 ali 95 odstotkov vseh naročniških številk.

Nov sistem oštevilčenja v omrežju Telekom

16. 03. 2000 15.52

V Sloveniji bo s 30. marcem začel veljati nov sistem številčenja v telekomunikacijskem omrežju. Sedanjih 12 omrežnih skupin bo nadomestilo šest področnih kod brez šestice - 01, 02, 03, 04, 05 in 07 -, po novem pa bodo vse naročniške številke sedemmestne. Do novembra bo vzporedno z novim deloval še stari sistem številčenja, v tem obdobju pa bo Telekom Slovenije spremenil približno 95 odstotkov vseh naročniških številk. Vzporedni sistem ne bo deloval le za nekaj tisoč naročnikov, katerih številke so bile zaradi priključitve na digitalne centrale že spremenjene v skladu z novim oštevilčenjem. Projekt sprememb številčenja, ki bo neposredno stal približno pol milijarde tolarjev, bo končan leta 2001.

Izpad omrežja zaradi programske napake

30. 11. 1999 21.25

Tehnične motnje v omrežju Mobitel GSM na območju Ljubljane so minuli četrtek in petek povzročile pravo zmedo. Izpad so mnogi jezni uporabniki GSM storitev povezovali z govoricami o preobremenjenosti omrežja. Na Center za pomoč naročnikom je v dveh dneh poklicalo kar 100.000 ljudi. Na Mobitelu pojasnjujejo, da je prišlo do napake v programski opremi in da so jo, kljub temu, da vzroka zanjo še ne vedo, odpravili.

Iran predlaga napotitev misije OIC v Moskvo

28. 11. 1999 18.57

Iran je Rusiji predlagal, da bi v Moskvo odpotovala misija organizacije islamske konference (OIC), ki naj bi se pod vodstvom iranskega zunanjega ministra Kamala Harazija z ruskim vodstvom pogovarjala o razmerah v Čečeniji, Teheran pa je izrazil tudi pripravljenost za nudenje humanitarne pomoči čečenskim beguncem.

Alpe Jadran za skupni generalni sekretariat

26. 11. 1999 19.53

Delovna skupnost Alpe Jadran, najstarejši primer večregionalnega in prekomejnega sodelovanja v Evropi, bo leta 2001 ustanovila skupni generalni sekretariat, ki bo imel sedež na avstrijskem Koroškem. To so sklenili na današnjem plenarnem zasedanju predstavnikov članic Alpe Jadran v madžarskem kraju Buek, ki se ga je udeležila tudi državna sekretarka na ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj Vojka Ravbar.

Priprave na hrošča v jedrskih centralah

11. 10. 1999 16.19

Program priprav na soočenje z računalniškim hroščem leta 2000 pospešeno poteka tudi v bolgarskih jedrskih centralah, med drugim v centrali Kozlodoui. Kot poroča bolgarska agencija za jedrsko energijo, so pri omenjenih pripravah v Kozlodoui dosegli v zadnjem času velik napredek.

Delegacija iz Zaragoze pri Vojki Ravbar

29. 09. 1999 18.09

Državna sekretarka za ekonomske odnose s tujino Vojka Ravbar je danes sprejela delegacijo iz španske Zaragoze, ki končuje petdnevni obisk v Sloveniji. Ravbarjeva je gostom ponudila pomoč pri navezavi gospodarskih stikov s slovenskimi gospodarstveniki, ob tem pa poudarila, da so politični odnosi med državama dobri, pri čemer je zagotovljena tudi pravna podlaga za sodelovanje, ki bi jo podjetniki obeh držav morali izkoristiti.

EIB Mobitelu namenja 40 milijonov evrov posojila

24. 09. 1999 16.40

Evropska investicijska banka (EIB) je slovenskemu operaterju mobilne telefonije Mobitelu namenila 40 milijonov evrov posojila. S pomočjo posojila naj bi Mobitel podvojil zmogljivosti svojega omrežja in dosegel 96-odstotno pokritost prebivalstva, so sporočili z EIB.

Računalniška kriminaliteta ne pozna meja

19. 05. 1999 17.52

Računalniška kriminaliteta ne pozna meja, je ena izmed misli svetovalca ministra za notranje zadeve v Uradu za javno varnost Andreja Rupnika na predavanju z naslovom Vdori v računalniške sisteme in zaščita pred njimi. Potekalo je v okviru sejma Varovanje, namenjeno pa zlasti problematiki računalniške kriminalitete, ki z globalizacijo dobiva vse večje razsežnosti.

Na Gorenjskem izklopili še zadnjo elektromehansko telefonsko centralo

06. 04. 1999 17.00

Kranjska enota Telekoma je v okviru posodabljanja telefonskega omrežja na Gorenjskem izključila še zadnjo elektromehansko centralo tipa Crossbar in s tem na tem območju dosegla skoraj 94-odstotno digitalizacijo omrežja. V prvih letošnjih mesecih je bila tako izvedena preključitev 1700 naročnikov iz analogne na digitalno centralo, so sporočili s kranjskega Telekoma.

BMW bo saniral podjetje Rover

31. 03. 1999 08.21

Po lanskoletnem velikem padcu dobička v času Roverjeve krize bo letos BMW v svoji britanski hčerinski družbi izvedel obsežen program sanacije. Predsednik BMW-jeve uprave Joachim Milberg je povedal, da bodo napake dosedanjega vodstva odpravili in uvedli precejšnje spremembe strategije. Rover bodo odslej upravljali neposredno iz centrale koncerna, da bo britanska družba dosegla vsaj poslovane rezultate preteklega leta. Lani so Roverjevi neuspehi močno znižali tudi BMW-jev poslovni uspeh, saj je letni presežek koncerna z 1,2 milijarde mark padel na 900 milijonov mark. Pot navzdol pa se je nadaljevala tudi v prvem letošnjem četrtletju, ko je dobava vozil znamke Rover padla za 38 odstotkov na 56.000 vodil. Nasprotno pa znamka BMW še vedno raste, saj je dobava njihovih vozil v tem obdobju zrasla za sedem odstotkov na več kot 177.000 avtomobilov.

Srbska protiletalska obramba močno oslabljena

30. 03. 1999 20.31

Srbska protiletalska obramba je bila po besedah francoskega obrambnega ministra Alaina Richarda z zračnimi napadi zveze NATO močno oslabljena. Richard je dejal, da je trenutno neuporabnih ''50 odstotkov srbskega zračnega potenciala''.

BMW bo v Roverju izvedel obsežen program sanacije

30. 03. 1999 18.00

Po lanskoletnem velikem padcu dobička v času Roverjeve krize bo letos BMW v svoji britanski hčerinski družbi izvedel obsežen program sanacije. Predsednik BMW-jeve uprave Joachim Milberg je danes povedal, da bodo napake dosedanjega vodstva odpravili in uvedli precejšnje spremembe strategije.

V sistemu Mobitel GSM že več kot 173 tisoč uporabnikov

20. 03. 1999 14.12

Družba Mobitel ima v sistemu GSM natanko 173.296 uporabnikov, od tega 128.944 rednih naročnikov in 44.352 uporabnikov predplačanega telefoniranja Mobi, so sporočili iz Telekoma. Sistem Mobitel NMT ima 42.859 naročnikov, kar pomeni, da obe Mobitelovi omrežji uporablja 216.155 ljudi.

Edini preostali delujoči jedrski reaktor centrale v Černobilu znova deluje

10. 03. 1999 08.28

Edini preostali delujoči jedrski reaktor centrale v Černobilu od sobote znova deluje. Gre za tretjo enoto, ki so jo po dolgotrajnih popravilih ter delni posodobitvi znova vključili v omrežje. V okviru popravil so z ameriško in evropsko pomočjo v Černobilu izboljšali tudi varnostne ter informacijske sisteme centrale.