centrale
Polovico elektrike na Švedskem iz jedrskih elektrarn
03. 02. 1999 08.34
Navkljub povečanim pritiskom švedske vlade za zmanjšanje uporabe jedrske energije je lani 12 enot za proizvodnjo jedrske energije znova proizvedlo skorajda polovico celotne električne energije v državi. Celotno povpraševanje po elektriki je lani poraslo za odstotek, rekordna pa je bila tudi proizvodnja elektrike, ki je dosegla 153,4 milijarde kilovatnih ur. Od celotne proizvodnje na hidro elektrarne odpade 73 milijard kilovatnih ur. V štirih jedrskih postajah so lani proizvedli za pet odstotkov več elektrike kot leta 1997, in sicer 70 milijard kilovatnih ur, pri čemer so kar tri centrale lani zabeležile rekordno proizvodnjo.
Švicarska vlada predlagala skrajšanje življenjske dobe jedrskih elektrarn
24. 10. 1998 09.54
Švicarska zvezna vlada se je odločila, da omeji življenjsko dobo delovanja petih jedrskih elektrarn v državi, vendar ni pri tem dala nobenih namigov, kako bodo te omejitve izvedli. Odločitev prav tako ne izključuje možnosti izgradnje nove jedrske centrale, če in ko bodo zmogljivosti ustrezne in bo javnost s tem soglašala. Poleg tega so vladni predstavniki na tiskovni konferenci razkrili tudi dolgoročne plane za reformo davčnega sistema v skladu z ekološkimi smernicami z dodatnim davkom na vse energijske vire, ki so klasificirani kot neobnovljivi.
Napovedana programska, statutarna in volilna skupščina Sindikata kulture
06. 10. 1998 11.08
Glavni odbor Sindikata Kulture (SK) je za 14. oktober sklical redno skupščino; po štirih letih od prejšnje bo to programska, statutarna in volilna skupščina, kar pomeni, da se sindikat temeljito poživlja, napovedujeta predsednik in tajnik SK Rajko Stupar in Doro Hvalica.
Danska obljubila posojilo Ukrajini
10. 09. 1998 09.37
Danska je Ukrajini v sredo obljubila posojilo v vrednosti 100 milijonov dolarjev, namenjeno gospodarskemu razvoju, Kijev pa naj bi prejel tudi 2,8 milijona nujne pomoči v okviru programa zaprtja jedrske centrale v Černobilu. Kot je povedal ukrajinski zunanji minister Boris Tarasjuk, bo posojilo namenjeno predvsem projektom v ladjedelništvu ter na področju kmetijstva in energetike. Tarasjuk in njegov danski kolega Niels Helveg Petersen, ki se je mudil na obisku v Kijevu, pa sta sklenila tudi sporazum o sodelovanju na področju cestnega prometa.
Zelena luč za novo japonsko jedrsko centralo
04. 09. 1998 08.59
Japonska vlada je prvič po desetih letih dovolila gradnjo nove jedrske centrale, saj želi s tem povečati delež jedrske energije v električni industriji in prispevati k zmanjšanju učinka tople grede. Jedrsko centralo Higashidori-1 naj bi začeli graditi decembra, delovati pa naj bi začela predvidoma julija 2005.
Izrael zahteva ameriško jamstvo za svoje jedrske centrale
07. 08. 1998 15.45
Izrael je od ZDA zahteval jamstvo, da podpis sporazuma o ustavitvi proizvodnje jedrskih snovi v vojaške namene ne bo prizadel njegovih jedrskih zmogljivosti, piše v današnji izdaji izraelski časnik Haaretz.
Iskrateling vse uspešnejši v Rusiji
18. 06. 1998 13.54
V podjetju Iskrateling so pred kratkim podpisali pogodbo z rusko Severnokavkaško železnico, s katero so uspeli prodreti na zahteven tržni segment železnic Ruske federacije, je na današnji novinarski konferenci dejal direktor Iskratelinga Bojan Hladnik. Z opremo, ki jo bo dobavil in priključil Iskrateling, bodo železnice pričele proces uvajanja nove tehnologije, in sicer digitalizacije omrežja z digitalnimi centralami in povezavami z optičnimi kabli.
Iskratel bo navzoč na CeBIT-u
17. 03. 1998 13.30
CeBIT, evropski sejem računalništva in informatike v Hanovru, ki vedno bolj postaja tudi sejem telekomunikacij, bo letos 7000 podjetjem iz več kot 60 držav omogočil predstavitev svojih prodajnih programov. Že četrto leto zapored bo na tem sejmu navzoč tudi kranjski Iskratel.
Trije sindikati enotno proti vladi
03. 03. 1998 16.31
Tri sindikalne centrale - KSS Pergam, Konfederacija sindikatov Slovenije 90 in Neodvisnost KNS Slovenije - so se odločile za skupen nastop proti vladni politiki, ki se po njihovem mnenju odraža v katastrofalnem položaju zaposlenih. Kot menijo, bo le enotno sidnikalno gibanje kos takemu ravnanju vlade. Predsedniki omenjenih sindikatov Dušan Rebolj, Boris Mazalin in Slavko Kmetič so na skupni novinarski konferenci, ki je sledila sestanku predsedstev treh sindikatov, zagrozili z izstopom iz pogajanj o reformi pokojninskega sistema, v kolikor bo parlament po podpori vlade sprejemal zakone, ki pomenijo prejudiciranje reforme.
ZDA začenjajo sodelovanje s Kitajsko na področju jedrske energije
16. 01. 1998 09.55
Ameriški predsednik Bill Clinton je v četrtek prižgal zeleno luč za sodelovanje s Kitajsko v civilni uporabi jedrske energije. V sporočilu kongresu je Clinton ugotovil, da Kitajska tačas ne izvaža jedrske tehnologije državam, ki bi jo lahko uporabile v programu jedrske oborožitve. Če kongres v dveh mesecih ne bo imel nobenih ugovorov, bodo ameriška podjetja lahko na Kitajsko izvažala dele za jedrske centrale.
Racionalizacija poslovanja Ericsonna
24. 12. 1997 08.51
Švedski časnik Dagens Nycheter je v začetku decembra poročal, da bo švedski telekomunikacijski velikan Ericsson obvestil približno 10.000 zaposlenih o ukinitvi njihovih delovnih mest. Iz Ericssona Slovenija so v zvezi s tem poslali pojasnilo, v katerem poudarjajo, da je razlog temu racionalizacija poslovanja in predvsem doseganje višje stopnje dobička v podružnici Ericsson Telekom. Ta podružnica med drugim proizvaja tudi AXE centrale, ki so zaradi novih tehnoloških dosežkov fizično 5-krat manjše. Posledično to pomeni seveda tudi zmanjšanje števila zaposlenih, od katerih bodo mnogi našli zaposlitev znotraj drugih enot Ericssona, pojasnjujejo v Ericssonu Slovenija.
Sto let javne telefonije na Slovenskem
25. 11. 1997 14.46
16. oktobra 1997 je minilo natanko sto let, odkar je bila v Ljubljani v promet vključena prva ročna telefonska centrala na Slovenskem, dva meseca pozneje, 16. decembra 1897, pa so jo dobili še v Mariboru. Stoletnici javne telefonije se na področju telekomunikacij letos pridružuje več pomembnih jubilejev, kot je tudi sedemdesetletnica prve avtomatske telefonske centrale v Ljubljani, zato je nacionalni operater telekomunikacij Telekom Slovenije sklenil, da bo prelomne trenutke v razvoju telekomunikacij na Slovenskem danes obeležil tudi z vključitvijo 700.000. telefonskega naročnika v Sloveniji.