centralna banka
Lažni bankovci za slepe, gluhe in umsko prizadete
21. 02. 2001 00.00
Evropska centralna banka (ECB) bo, še preden bo dala v obtok bankovce evra, izdala 28.000 kompletov lažnih bankovcev skupne evropske valute, s pomočjo katerih naj bi se slepi, gluhi in umsko prizadeti naučili prepoznavati nov denar. Lažni bankovci so na videz in otip enaki pravim bankovcem, ki bodo v obtoku od 1. januarja 2002, vendar se od njih razlikujejo po tem, da so potiskani le po eni strani in imajo napis "Brez vrednosti". Lažni bankovci so oštevilčeni in nimajo zaščite, kakršno bodo imeli pravi bankovci. Spomladi naj bi za urjenje prizadetih izdali tudi lažne kovance.
Manjši dobiček nemške centralne banke
19. 02. 2001 00.00
Dobiček nemške centralne banke se bo po izračunih nemškega ministrstva za finance v prihodnjih letih zmanjšal. Kot piše nemški časnik Focus, bo po napovedih ministrstva nemška centralna banka v poslovnih letih 2000 in 2001 sicer še imela letni dobiček 11 milijard nemških mark, medtem ko bo že leta 2002 dobiček banke znašal le še pet do šest milijard mark. Glavni vzrok za zmanjšanje dobička nemške centralne banke naj bi bil, da bodo v obtok dali evro, zaradi katere bo banka imela manjši dobiček od velikega števila bankovcev nemške valute v obtoku. Ko bodo v obtoku bankovci evropske valute, bo Evropska centralna banka ukinila prehodno ureditev, po kateri ima nemška centralna banka številne ugodnosti.
Ključne obrestne mere nespremenjene
15. 02. 2001 00.00
Evropska centralna banka (ECB) danes v skladu s pričakovanji ni spremenila svojih ključnih obrestnih mer. V nasprotju od ameriške centralne banke, ki je januarja dvakrat sprejela odločitev o znižanju ključnih obrestnih mer za 0,5 odstotka, je ECB danes sprejela odločitev, da ostaja najpomembnejša obrestna mera v 12 držav članicah evropske monetarne unije, obrestna mera za refinanciranje bank, še vedno 4,75 odstotka, kar je za 0,75 odstotka pod ameriško stopnjo.
Japonska centralna banka znižala ključno obrestno mero
09. 02. 2001 00.00
Japonska centralna banka je, zaskrbljena zaradi skromne gospodarske rasti, ta je bila v tretjem četrtletju lani celo negativna, prvič po septembru 1995 znižala temeljno obrestno mero. Bank of Japan se je na petkovem sestanku odločila znižati glavno obrestno mero za 0,15 odstotka na 0,35 odstotka.
Brezposlenost v Avstraliji
09. 02. 2001 00.00
Stopnja brezposelnosti v Avstraliji se je januarja v primerjavi z decembrom lani s 6,6 odstotka dvignila na 6,7 odstotka. Višja stopnja brezposelnosti je posledica dejstva, da povečanje števila delovnih mest s polovičnim delovnim časom ni moglo v celoti nadomestiti števila ukinjenih delovnih mest s polnim delovnim časom. Po podatkih avstralske vlade je januarja zaposlitev s polnim delovnim časom iskalo 44.000 ljudi, iskalcev dela s polovičnim delovnim časom pa je bilo 40.000. Avstralska vlada je omenjene podatke sporočila le dan potem, ko je avstralska centralna banka obrestno mero, po kateri si banke prek noči posojajo denar, znižala za pol odstotne točke na 5,75 odstotka.
Britanska banka znižala obrestno mero
08. 02. 2001 00.00
Britanska centralna banka je za četrtino odstotne točke znižala obrestno mero na 5,75 odstotka. Gre za prvo znižanje obrestne mere po letu 1999. Banka upa, da bo s to odločitvijo pripomogla k britanski gospodarski rasti. Tudi ameriški Odbor za zvezne rezerve je pred kratkim za eno odstotno točko znižal obrestne mere, da bi pripomogel k ameriški gospodarski rasti in k večjemu zaupanju ameriških potrošnikov v gospodarstvo.
ECB ni zvišala obrestnih mer
02. 02. 2001 00.00
Evropska centralna banka v četrtek ni zvišala ključnih obrestnih mer. Najpomembnejša obrestna mera v dvanajstih državah članicah evropske denarne unije, obrestna mera za refinanciranje bank pri centralni banki, tako še vedno znaša 4,75 odstotka. Svet je danes razpravljal tudi o denarnopolitični situaciji v evroobmočju in kot je povedal predsednik ECB Wim Duisenberg, glede na situacijo za zdaj še ne razmišljajo o spreminjanju obrestnih mer. ECB tako pri spremembi obrestnih mer ni sledila ameriški centralni banki, ki je včeraj po pričakovanjih sprejela odločitev o znižanju ključne obrestne mere, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar, in sicer za 50 bazičnih točk, oziroma pol odstotka, na 5,5 odstotka ter diskontno obrestno mero, po kateri ameriška centralna banka posojajo denar komercialnim bankam, prav tako za pol odstotka, na pet odstotkov.
Kako poslovati s Črno goro
25. 01. 2001 00.00
Krepitvi blagovne menjave in poslovnih stikov je bil namenjen današnji posvet v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije s temo Kako poslovati s Črno goro. Po prepričanju predsednika črnogorske gospodarske zbornice Vladimirja Vukmirovića vse možnosti sodelovanja gospodarstev Slovenije in Črne gore še zdaleč niso izkoriščene.
Sklepi sveta Banke Slovenije
18. 01. 2001 00.00
Svet Banke Slovenije je na seji dne 16. januarja 2001 obravnaval in ocenjeval osnovne predpostavke za vodenje denarne politike v letošnjem letu. Glede na dejstvo, da se v zunanjem okolju ne pričakujejo večje spremembe, ki bi poslabševale našo pozicijo na mednarodnih trgih, je potrebno temeljno pozornost usmeriti v domača dogajanja povezana predvsem z rastočim proračunskim deficitom in dohodkovno politiko. Toleranca višje inflacije pomeni višje obresti in šibkejšo valuto. Zato si moramo skupno prizadevati za nadaljnjo stabilizacijo, konkurenčno sposobnost domačih subjektov in trdno gospodarsko rast, so zapisali v izjavi. Izhajajoč iz spremenjenih razmer na domačem trgu, kot tudi prilagajanja Slovenije modelu v Evropski uniji, se je Svet zavzel tudi za postopno prilagajanje denarnega instrumentarija novo nastalim razmeram, kot tudi modelu, ki ga uporablja Evropska centralna banka.
Upočasnjevanje ameriškega gospodarstva
08. 01. 2001 00.00
Časopis New York Times ugotavlja, da bo imelo morebitno nazadovanje ameriškega gospodarstva velik negativen vpliv na svetovno gospodarstvo, katerega so ZDA s svojim velikim povpraševanjem potegnile iz zadnje finančne krize. Ameriška centralna banka je nazadnje nenadno znižala obrestne mere oktobra 1998, da bi zaščitila domače gospodarstvo pred učinki ruske finančne krize kot posledice gospodarskega nazadovanja v Aziji. Po mnenju New York Timesa je predsednik Feda Alan Greenspan pretekli teden s podobno potezo poskušal preprečiti, da bi tokrat ZDA potegnile ostali svet v gospodarsko krizo.
Dražje delnice v Tokiu
05. 01. 2001 00.00
Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se na znižanje ameriških obrestnih mer odzvali s precejšnjimi zvišanji. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je porasel za 176,12 točke oz. 1,3 odstotka in trgovanje končal na 13.867,61 točke. Prav tako je na deviznih trgih močno poskočil tečaj ameriškega dolarja - zanj je treba odšteti že več kot 116 jenov, kar je največ v zadnjih 18 mesecih. V ponedeljek bodo japonski finančni trgi zaradi praznika zaprti.
Znova nižje obrestne mere
05. 01. 2001 00.00
Ameriška centralna banka je včeraj vnovič znižala diskontno obrestno mero, tokrat za 0,25 odstotne točke na 5,5 odstotka. Le dan potem, ko je znižala diskontno obrestno mero in obrestno mero, po kateri si banke izposojajo denar prek noči, je uresničila svoje napovedi o nadaljnjem zniževanju obrestnih mer. Diskontna obrestna mera se obračunava, kadar si banke pri centralni banki izposojajo denar.
Salvador ima novo uradno valuto
01. 01. 2001 00.00
Z današnjim dnem bo ameriški dolar postal uradna valuta v Salvadorju. Po zagotovilu državne centralne banke, naj bi bil državni bančni sistem pripravljen na spremembo.
Rusi dobili nov bankovec
01. 01. 2001 00.00
Ruska centralna banka je z novim letom uvedla bankovce z novo najvišjo nominalno vrednostjo tisoč rubljev (približno 49 evrov), je danes poročala ruska tiskovna agencija Interfax. Zaradi visoke inflacije, ki je samo leta 2000 znašala več kot 20 odstotkov, so postali doslej najvrednejši bankovci za 500 rubljev v plačilnem prometu nepraktični.
Leto 2000 porazno za tehnološke delnice
30. 12. 2000 00.00
Ameriške borze so včeraj sklenile zadnji poslovni dan v letu 2000, ki je bilo mnogo slabše predvsem za tehnološke delnice, ki so leto poprej doživele nesluten razcvet. Industrijski indeks Dow Jones je včeraj v primerjavi s četrtkom izgubil 0,75 odstotka oziroma 81,91 točke in poslovno leto končal na vrednosti 10.786,85 točke. Na letni ravni je Dow Jones padel za 9,2 odstotka, kar je največji padec po odstotkih od leta 1981, ko je ta znašal 9,2 odstotka. Najslabše se je godilo tehnološkemu indeksu Nasdaq, ki so ga letos krepko stisnili kremplji "medveda". Nasdaq je na letni ravni izgubil na vrednosti 39,28 odstotka, kar je več od dosedanjega rekordnega upada leta 1974, ko je izgubil 35,1 odstotka. V nasprotju s poraznim letom 2000 je Nasdaq na primer leta 1999 doživel nesluten razcvet, saj je pridobil kar 85 odstotkov svoje vrednosti.
Znižani tečaji delnic
20. 12. 2000 00.00
Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se ponovno znižali in zabeležili najnižje vrednosti v zadnjih 21 mesecih. Za ameriškimi tehnološkimi delnicami, ki so se v torek pocenile, se je znižal tudi indeks Nikkei, ki je padel pod mejo 14 tisoč točk. Indeks, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je trgovanje končal na vrednosti 13.914,43 točke, kar je 217,94 točke oz. 1,5 odstotka manj kot v torek.
Žižić za sodelovanje Črne gore
17. 12. 2000 00.00
Predsednik jugoslovanske vlade Zoran Žižić je naročil guvernerju Narodne banke Jugoslavije Mlađanu Dinkiću, naj na prihodnje sestanke guvernerjev centralnih bank nekdanjih jugoslovanskih republik povabi tudi predstavnika centralne banke Črne gore. Premier Žižić je povedal, da je zvezna vlada prejšnji teden oblikovala komisijo za nasledstvo nekdanje SFRJ, v sestavi katere morajo biti tudi predstavniki Črne gore. Tak sklep je po Žižićevih besedah v skladu s sodelovanjem in delovnimi stiki, ki jih ima njegov kabinet s črnogorsko vlado.
Tudi Črna gora želi biti naslednica
16. 12. 2000 00.00
Za monetarni svet Črne gore bo nelegitimen sleherni dogovor o razdelitvi zlata in deviznih rezerv nekdanje SFRJ, pri katerem ne bodo sodelovali predstavniki črnogorske monetarne oblasti. Monetarni svet Črne gore je v sporočilu za javnost poudaril, da Narodna banka Jugoslavije (NBJ) po ustanovitvi črnogorske centralne banke nima več pravice izvajati denarne politike v tej republiki. Monetarni svet je poleg tega protestiral, ker predstavniki črnogorske centralne banke niso bili povabljeni na torkov sestanek guvernerjev centralnih bank Slovenije, Hrvaške, BiH, Makedonije in "takoimenovane NBJ", zato "šteje za nelegitimni sleherni dogovor o razdelitvi zlata in deviznih rezerv nekdanje SRJ".
Greenspanove izjave dale zalet
06. 12. 2000 00.00
Tečaji delnic na borzi v Tokiu so danes sledili pozitivnim gibanjem na Wall Streetu ter zabeležili precejšnjo rast. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je porasel za 194,32 točke oz. 1,3 odstotka na 14.889,37 točke. Veliki porasti tečajev ameriških delnic so v Tokiu pozitivno vplivali predvsem na delnice podjetij visoke tehnologije, kot sta Sony in NEC.
Počasnejša gospodarska rast
30. 11. 2000 00.00
Gospodarska rast v svetovni velesili Združenih državah Amerike se je prvič v štirih letih nekoliko upočasnila, saj je bila v letošnjem drugem četrtletju 2,4-odstotna, četrtletje prej pa še 5,6-odstotna.
Ugodna gospodarska rast v Nemčiji
23. 11. 2000 00.00
Nemška gospodarska rast se bo še naprej nadaljevala, kljub težavam, ki jih prinašajo višje cene nafte na svetovnem trgu, je v novembrskih napovedih zapisala nemška centralna banka Bundesbank. Na nadaljevanje ugodne gospodarske rasti kažeta vedno večje izkoriščanja proizvodnih zmogljivosti in povečanje zaposlenosti.
Banka Slovenije posegla na devizni trg
07. 11. 2000 00.00
Banka Slovenije je danes spet posegla na deviznem trgu, ker ocenjuje, da je rast tečaja tolarja prepočasna. Centralna banka je določila nov izhodiščni tečaj, ki znaša 210,66 tolarjev za euro. V skladu s pogodbo, ki jo ima z dvaindvajsetimi bankami sklenjena centralna banka, morajo te banke devize odkupovati po najmanj 210, 2387 tolarjev za euro in največ za 2111, 0813 tolarjev za euro.
Nova intervencija ECB za podporo evru
06. 11. 2000 00.00
Evropska centralna banka (ECB) je danes zjutraj, že četrtič po 22. septembru, posegla na trgu denarja za podporo šibkemu evru. ECB se želi s tem izogniti morebitnim posledicam, ki bi se lahko zaradi šibke skupne evropske valute odrazile v svetovnem gospodarstvu in na stabilnosti cen v Evropi. Evro je takoj po posegu ECB poskočil nad 87 centov za dolar, vendar se je kmalu, tako kot v petek, spustil pod to vrednost. Kot napovedujejo ekonomisti, naj bi osrednja banka v prihodnjih dneh še večkrat intervenirala, s čimer naj bi trgu dokazala, da misli resno braniti tečaj skupne evropske valute.
Obrestne mere v EU
03. 11. 2000 00.00
Evropska centralna banka se je v četrtek odločila pustiti poglavitne obrestne mere v članicah skupne evropske denarne unije nespremenjene. Po koncu zasedanja v Frankfurtu so iz ECB sporočili, da najnižja obrestna mera za refinanciranje bank pri centralni banki ostaja na 4,75 odstotka. Odločitev vodstva centralne banke je bila pričakovana. Obrestna mera za depozite poslovnih bank prek noči pri centralni banki ostaja pri 3,75 odstotka, posojilna obrestna mera, po kateri si banke lahko pri ECB izposodijo denar, pa pri 5,75 odstotka. Na evropskih finančnih trgih so takšno odločitev centralne banke pričakovali, saj si je tečaj evra v zadnjih dneh nekoliko opomogel, kar naj bi bil znak upočasnjevanja ameriške gospodarske rasti. ECB je obrestne mere nazadnje zvišala 5. oktobra, in sicer za po 0,25 odstotne točke.
Japonska banka in vlada neenotni
01. 11. 2000 00.00
Japonska vlada in centralna banka se strinjata, da si je japonsko gospodarstvo opomoglo od največje recesije po II. svetovni vojni, vendar si nista enotni, kolikšna naj bi bila gospodarska rast. Medtem ko centralna banka ocenjuje, da bo bruto domači proizvod v naslednjem davčnem letu narasel med 1,9 in 2,3 odstotka, državna agencija napoveduje njegovo zvišanje za 1,5 odstotka.
Milošević ima bančne račune v Avstriji
12. 10. 2000 00.00
Avstrijski finančni minister Karl-Heinz Grasser je za današnjo izdajo dnevnika Kärntner Tageszeitung povedal, da so v Avstriji odkrili bančne račune nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, ki so jih že zamrznili. Avstrijsko finančno ministrstvo je sicer zavrnilo potrditev Grasserjeve izjave, češ da je za tajne bančne račune pristojna avstrijska centralna banka. Evropska unija je aprila lani svoj ukrep zamrznitve premoženja ZRJ, sprejet junija 1998, razširila tudi na premoženje družine Slobodana Miloševića in njegovih bližnjih sodelavcev.
Deveta obletnica denarne osamosvojitve Slovenije
08. 10. 2000 00.00
Osmega oktobra 1991 je Slovenija razglasila denarno osamosvojitev in uvedla tolar kot slovenski denar. Devetletno obdobje je pokazalo, da tolar pridobiva zaupanje tako pri Slovencih kot tudi v tujini. Po besedah guvernerja Banke Slovenije (BS) Franceta Arharja je centralna banka z doseženim, ob vseh spremembah, ki so zvrstile v tem obdobju -privatizacija, sanacija bank, kot tudi kot tudi spremembe, ki jih je doživel svet, predvsem v zvezi z dodatno svobodo pri gibanju kapitala -, na splošno zadovoljna.
Kmalu znani Nobelovi nagrajenci za leto 2000
08. 10. 2000 00.00
V Stockholmu se bo jutri s podelitvijo Nobelove nagrade za medicino odprla "sezona" Nobelovih nagrad 2000, ki se bo prihodnji petek v Oslu sklenila s podelitvijo nagrade za mir, najprestižnejše med Nobelovimi nagradami.
Na Cipru zamrznjeni jugoslovanski računi
07. 10. 2000 00.00
Ciprska vlada je zamrznila vse jugoslovanske bančne račune, da bi članom vlade nekdanjega predsednika Slobodana Miloševića preprečila dvig denarja, je poročala jugoslovanska tiskovna agencija Tanjug, ki se sklicuje na tiskovnega predstavnika vlade v Nikoziji Mihalisa Papapetrua.
BS zadovoljna z rezultati svojega dela
06. 10. 2000 00.00
Devetletno obdobje od uvedbe tolarja kot slovenskega denarja - Slovenija je denarno osamosvojitev razglasila 8. oktobra 1991 - je pokazalo, da tolar pridobiva zaupanje tako pri Slovencih kot tudi v tujini. Po besedah guvernerja Banke Slovenije (BS) Franceta Arharja je centralna banka z doseženim, ob vseh spremembah, ki so se zvrstile v tem obdobju - privatizacija, sanacija bank, kot tudi spremembe, ki jih je doživel svet, predvsem v zvezi z dodatno svobodo pri gibanju kapitala - na splošno zadovoljna. Tudi kar zadeva zaupanje v domači finančni sistem so rezultati na visoki ravni in so dobra izhodiščna točka za nadaljnja pričakovanja in prizadevanja za vstop v EU in dosego končnega cilja - vključitev Slovenije v Evropsko denarno unijo. Ta bitka bo po besedah Arharja na koncu najtežja, saj bo treba inflacijsko raven, ki jo dosegamo v Sloveniji, v čimvečji možni meri približati evropski.