centralna banka
Zvišanje obrestnih mer v ZDA?
13. 06. 1999 09.41
Med ameriškimi vlagatelji se krepi prepričanje, da bo ameriška centralna banka (Federal Reserve) na naslednjem srečanju, ki bo 29. in 30. junija, zvišala obrestne mere in tako upočasnila rast ameriškega gospodarstva.
Povezovanje NLB in Dolenjske banke v skupino?
02. 06. 1999 16.32
Predstavniki Nove Ljubljanske banke (NLB) in Dolenjske banke naj bi podpisali pogodbo o oblikovanju bančne skupine, je v sredo poročal časnik Večer, ki se pri tem sklicuje na zanesljive vire. V NLB dejanja niso želeli niti potrditi niti zanikati, v Dolenjski banki pa obvestilo o tem prepuščajo nadrejeni banki.
Fed odobrila združitev Deutsche Bank in Bankers Trust
21. 05. 1999 09.34
Ameriška centralna banka je v četrtek soglasno odobrila nameravano združitev Deutsche Bank in Bankers Trust v vrednosti 10,2 milijarde dolarjev, s katero naj bi nastala največja finančna ustanova na svetu.
Prvi znaki okrevanja južnokorejskega gospodarstva
20. 05. 1999 18.03
Gospodarstvo Južne Koreje se je po lanski hudi recesiji znova pobralo. Bruto domači proizvod (BDP) se je v letošnjem prvem četrtletju glede na enako obdobje lani realno povečal za 4,6 odstotka.
Višji tečaji delnic v Tokiu
20. 05. 1999 10.00
Tečaji delnic na tokijski borzi so se danes v povprečju zvišali. Indeks Nikkei si je proti koncu borznega dne nekoliko opomogel in trgovanje sklenil pri 16.199,99 točke, kar je 71,81 točke ali 0,4 odstotka več kot v sredo.
Slovaška centralna banka posredovala v podporo valuti
17. 05. 1999 19.47
Slovaška centralna banka je danes že drugič posredovala, da bi podprla nacionalno valuto slovaško krono, tečaj katere je v odnosu do evra padel s 45,85 na 46,70. Po podatkih menjalnic, je slovaška krona danes dosegla najnižji tečaj doslej, ko je njena vrednost v odnosu do evra padla na 46,90.
Britanska vlada bo prodajala zlato
09. 05. 1999 09.53
Britanska vlada namerava prodati več kot polovico zlatih rezerv države. Kot so sporočili s finančnega ministrstva v Londonu, bodo v prihodnjih mesecih prodali 125 od 715 ton zlata, do leta 2001 pa naj bi rezerve zlata zmanjšali na 300 ton. Velika Britanija torej namerava prodati skupaj 415 ton zlata. Z izkupičkom od prodaje žlahtne kovine nameravajo okrepiti devizne rezerve. Po presenetljivi napovedi britanske zakladnice so se cene zlata včeraj v Londonu, Zuerichu, Johannesburgu in drugih finančnih centrih močno znižale. Pozno popoldne so na londonski borzi z zlatom trgovali po tečaju 282,25 dolarja za unčo, kar je 2,3 odstotka ceneje kot dan prej. Britanska centralna banka namerava prvih 125 ton zlatih rezerv s tržno vrednostjo približno 1,1 milijarde dolarjev prodati v petih obrokih po 25 ton. Začetek prodaje je predviden za 6. julij.
Centralna banka Izraela znižala obrestne mere
04. 05. 1999 17.24
Emisijska banka Izraela je sporočila, da je maja znižala obrestne mere za 0,5 odstotka. Ukrep je del monetarne politike za znižanje inflacije. Slednja je namreč še vedno višja od želenih in načrtovanih štirih odstotkov.
Bančna kriza na Tajskem se umirja
26. 04. 1999 15.14
Bančna kriza na Tajskem se umirja. Po poročanju tajske centralne banke se je odstotek ''slabih'' posojil oz. terjatev tajskih bank po rekordnih 46,5 odstotka vseh terjatev v februarju marca 1999 občutno zmanjšal.
Padec evra
22. 04. 1999 07.44
Tečaj evra je v sredo dosegel rekordno nizko vrednost. Evropska centralna banka je v sredo določila referenčni tečaj 1,0586 dolarjev za evro, kar je najnižje doslej.
Evropska centralna banka znižala temeljno obrestno mero
09. 04. 1999 09.42
Evropska centralna banka je v skrbeh zaradi šibke gospodarske rasti in dvoštevilčne ravni brezposelnosti po Evropi znižala temeljno obrestno mero za pol odstotne točke, in sicer na 2,5 odstotka. Gre za prvo znižanje obrestne mere, odkar so 1. januarja uvedli skupno evropsko valuto.
Boljša gospodarska klima na Japonskem
06. 04. 1999 07.30
Gospodarska klima na Japonskem se je po skoraj dveh letih rahlo izboljšala. Kot v zadnjem četrtletnem poročilu piše centralna banka, so tako velike družbe kot manjša podjetja v ocenah svojega položaja v marcu manj pesimistični kot pred tremi meseci. Po mnenju analitikov pa to samo po sebi še ne kaže na ponovni gospodarski razcvet. Tokijska borza se je sprva odzvala z občutno rastjo tečajev, ki pa so kasneje spet močneje upadli. Poročilo japonske centralne banke, ki ga upoštevajo po vsem svetu, analizira vrsto ekonomskih podatkov približno 10.000 podjetij in je kombinacija konjunkturne analize in poročila o gospodarski klimi. Poročilo kaže, da se je kazalec poslovne klime velikih industrijskih družb, ki odraža konjunkturna pričakovanja, od decembra do marca povzpel z minus 49 na minus 47. To pomeni, da na 100 podjetij s pozitivnimi poslovnimi pričakovanji pride le še 147 podjetji, ki računa na poslabšanje položaja. Bolj optimistični so tudi direktorji majhnih in srednje velikih gospodarskih podjetij. Ta indeks se je povzpel z minus 56 na minus 53. Klima pa je nekoliko bolj rožnata tudi v negospodarskem sektorju.
France Arhar - Vloge varčevalcev so varne
18. 03. 1999 18.39
Guverner Banke Slovenije France Arhar je v pogovoru za Radio Slovenija med drugim komentiral zadnje dogajanje v slovenskih bankah v luči boja za prevlado Nove ljubljanske banke (NLB) in Nove kreditne banke Maribor (NKBM) v Dolenjski banki. V zvezi s poslovanjem obeh bank po Arharjevem mnenju ni nobenih težav, ''ni potrebna nobena bojazen''.
Ameriška gospodarska rast bo znašala 2,5 do 3 odstotke
24. 02. 1999 07.17
Po ocenah prvega moža ameriške centralne banke (Federal Reserve) Alena Greenspana bo ameriško gospodarstvo letos raslo z nekoliko nižjim, a zdravim tempom. Inflacija se bo - tako Greenspan - le malenkostno povečala, zato po mnenju opazovalcev srednjeročno ni pričakovati nobenih sprememb v politiki obrestnih mer. V rednem polletnem poročilu ameriškemu kongresu je Greenspan znova posvaril pred morebitno precenjenostjo ameriških delnic. Ameriška centralna banka napoveduje, da bo gospodarska rast v ZDA letos znašala od 2,5 do 3 odstotke. Lani je dosegla 3,9 odstotka.
Pomanjkanje tujega povpraševanja vpliva na počasnejšo industrijsko rast
18. 02. 1999 09.37
Ameriška centralna banka sporoča, da upad tujega povpraševanja po ameriškem blagu vpliva na počasnejšo rast industrijske proizvodnje. Po podatkih Federal Reserve ta na letni ravni znaša le 1,7 odstotka. Proizvodnja v rudnikih in tovarnah je januarja ostala na isti ravni kot decembra. Federal Reserve pa sporoča, da je splošni položaj ameriškega gospodarstva še vedno v vzponu, kar dokazuje tudi stanovanjska gradnja, ki je v januarju poskočila za 3,8 odstotka.
Argentina za zamenjavo nacionalne valute z ameriškim dolarjem
22. 01. 1999 10.35
Argentinska centralna banka je včeraj predlagala sklenitev monetarne unije z Združenimi državami Amerike, pri čemer bi argentinsko nacionalno valuto peso zamenjali z ameriškim dolarjem. Washington se je odzval zadržano in zanikal, da bi že potekali uradni pogovori o tem vprašanju.
Malezijska centralna banka je prevzela vodilni državni finančni inštitut
05. 01. 1999 08.49
Malezijska centralna banka je letošnje leto začela s prevzemom vodilnega državnega finančnega inštituta MBF Finance Berhad in banke Kewangan Bersatu Berhad. MFB Finance, ki je zdaj pod nadzorom centralne banke, ostaja solventen, hkrati pa je emisijska banka prevzela garancijo za vse vloge in vse njegove obveznosti. Gre za preventivni ukrep, saj naj bi z rekapitalizacijo inštitut znova postavili na trdne noge. V obeh prevzetih institucijah bodo imenovali novo vodstvo.
Nična stopnja inflacije v Švici
02. 01. 1999 11.00
Švica je po podatkih zveznega statističnega urada lani zabeležila nično inflacijo, najnižjo po letu 1959. Vladi je tako že peto leto zaporedoma uspelo ohraniti stabilnost cen oziroma inflacijo pod dvema odstotkoma. Ker je švicarsko gospodarstvo v dobri formi, državna centralna banka v bližnji prihodnosti ne pričakuje recesije ali deflacije. Ekonomisti pa napovedujejo, da bo včerajšnje povišanje davka na dodano vrednost zvišalo indeks cen življenjskih potrebščin za 0,5 odstotka.
Območje evra se ne boji inflacije
01. 01. 1999 11.59
Evropska unija se ob uvedbi skupne valute - evra ne boji inflacije. Najnovejši podatki statistične službe EU Eurostata kažejo, da je enajst držav članic evropske denarne unije imelo v novembru povprečno inflacijo 0,9 odstotka, v oktobru pa se je ta povečala na odstotek. Povprečna inflacija v EU je bila zmanjšana z 1,1 odstotka na en odstotek. Evropska centralna banka je ob tem sporočila, da se je prejšnji mesec rast najširšega denarnega agregata M3 s petih odstotkov v oktobru zmanjšala na 4,5 odstotka.
Tudi Italija znižuje eskontno obrestno mero
25. 12. 1998 09.57
Tudi italijanska centralna banka se bo pridružila osrednjim bankam držav evropske gospodarske in denarne unije (EMU), in sicer z znižanjem eskontne stopnje s 3,5 na 3 odstotka, kar je najbrž zadnja avtonomna poteza Bance d'Italia, preden bo Evropska centralna banka z začetkom leta 1999 prevzela nadzor nad monetarno politiko v EU. Nova obrestna mera, ki bo stopila v veljavo 28. decembra letos, za italijanske politike in poslovneže pomeni konec dolge in naporne poti vključevanja v EMU, pa tudi prepotrebno spodbudo za upočasnjeno domačo proizvodnjo.
Novembra manjša industrijska proizvodnja v ZDA
21. 12. 1998 08.04
Industrijska proizvodnja v ZDA se je novembra zmanjšala za 0,3 odstotka, je minuli teden v Washingtonu sporočila ameriška centralna banka. Obenem je popravila podatke za oktober, po katerih se je zvišala proizvodnja v omenjenem mesecu za 0,2 odstotka, medtem ko so prve ocene napovedale zmanjšanje za 0,1 odstotka.
Deutsche Bank vztraja pri prevzemu
10. 12. 1998 08.07
Deutsche Bank kljub nasprotovanjem iz ZDA, povezanim z ravnanjem te nemške banke v času holokavsta, vztraja pri prevzemu ameriškega Bankers Trusta. Finančni upravnik države New York Alan Hevesi je zaradi tožb, ki so proti Deutsche Bank vložene zaradi njene vloge v času nacističnega režima, zahteval preložitev združitve obeh bančnih ustanov, k razjasnitvi njenega ravnanja pa je pozval tudi predsednik Judovskega svetovnega kongresa Edgar Bronfman. Vodstvo Deutsche Bank pa je v zvezi s tem poudarilo, da nemške banke iščejo rešitev za omenjene tožbe. Soglasje k prevzemu Bankers Trusta morata posredovati še ameriška centralna banka in newyorški nadzorni organ.
Vnovičen padec britanske industrijske proizvodnje
09. 12. 1998 08.08
Vnovičen padec britanske industrijske proizvodnje London, 9. decembra (STA/dpa) - Industrijska proizvodnja v Veliki Britaniji je po poročilih britanskega statističnega urada oktobra padla že tretji mesec zapored. Glede na mesec prej se je industrijska proizvodnja v predelovalni obrti, dejavnosti, kjer je padec najbolj občuten, zmanjšala za 0,4 odstotka, medtem ko njeno znižanje na letni ravni v isti panogi znaša 0,5 odstotka. Industrijska proizvodnja naj bi po podatkih statističnega urada dosegla najnižjo raven v zadnjih štirih letih, strokovnjaki pa ocenjujejo, da bo na podlagi omenjenih številk centralna banka znižala obrestne mere ter tako olajšala položaj omenjene panoge, ki ustvari petino britanskega bruto domačega proizvoda.
Marcos je bil lastnik 4.000 ton zlata
08. 12. 1998 17.05
Nekdanji filipinski diktator Ferdinand Marcos naj bi si v svoji 20-letni vladavini zakonito pridobil 4.000 ton zlata, trdi njegova vdova Imelda Marcos.
Danes do sporazuma o zunanjem predstavništvu evra?
01. 12. 1998 10.38
Ministri Evropske unije za gospodarstvo in finance enajsterice ''evro-držav'' bodo na srečanju, na katerem so se davi v Bruslju zbrali pred ministrskim zasedanjem celotne petnajsterice, še zadnjič pred vrhom EU na Dunaju skušali doseči dogovor o zunanjem zastopstvu evro-območja.
EU brez dogovora o zunanjem zastopstvu evra
23. 11. 1998 14.07
Enajstim državam Evropske unije, ki bodo prihodnje leto uvedle evro, se tudi na današnjem zasedanju v Bruslju ni uspelo dogovoriti o načinu zunanjega zastopstva evra. Enajsterica je razdeljena do predloga Evropske komisije, ki je predlagala, naj navzven evro-države skupaj predstavljajo svet EU, komisija in Evropska centralna banka (ECB).
Deutsche Bank kupuje ameriški Bankers Trust
23. 11. 1998 08.04
Največja nemška banka, Deutsche Bank, naj bi, kot je poročal New York Times, v kratkem prevzela ameriško finančno ustanovo Bankers Trust, kar bi bil doslej največji prevzem kake ameriške finančne institucije s strani tuje banke. Kot je še poročal Times, naj bi se uprava Bankers Trust Corp. o usodi tega devet milijard dolarjev vrednega posla odločala na svojem nedavnem sestanku, prevzem pa naj bi objavili še ta teden. Deutsche Bank si sicer že dalj časa prizadeva prevzeti kako ameriško finančno institucijo, pri čemer ji je že spodletel poskus nakupa J.P. Morgan and Co. Govorice o nakupu so sprožile tudi močno rast delnic ameriške družbe, morebitni posel pa morajo odobriti še ameriška centralna banka in bančni regulatorji v New Yorku. Poslovanje Bankers Trusta je usmerjeno predvsem v poslovanje z vrednostnimi papirji in nepremičninami, banka pa ne posluje s fizičnimi osebami. Zato jo je poletna kriza v Aziji in Rusiji prizadela močneje kot mnoge konkurente.
Proračun Bosanske centralne banke presega napovedi
20. 11. 1998 16.53
Proračun Bosanske centralne banke se je povečal celo bolj kot so bile napovedi za prvih devet mesecev prihodnjega leta. Bosanska centralna banka, ki obratuje od avgusta 1997. leta, je po besedah njenega vodstva dosegla, da je prihodek presegel proračun, poraba pa je bila v celotnem obdobju nižja od proračunske stopnje. Na rednem mesečnem sestanku je vodstvo oblikovalo strateške cilje za leto 1999, ki jih je predstavil guverner banke Peter Nicholl.
Ameriška centralna banka znižala obrestno mero
18. 11. 1998 08.14
Ameriška centralna banka je tretjič v dveh mesecih znižala orientacijske obresti. Odbor banke za odprti trg je včeraj znižal obrestno mero za enodnevna posojila za nadaljnjo četrtino točke na 4,75 odstotka. Eskontna obrestna mera se je znižala na 4,5 odstotka.
Rusija bo namenila 10 milijard rubljev posojil za zasebne banke
17. 11. 1998 17.40
Ruska centralna banka je danes napovedala, da bo ruskim zasebnim komercialnim bankam namenila posojila v vrednosti najmanj deset milijard rubljev (približno 600 milijonov dolarjev), s katerimi si bodo pomagale pri premostitvi finančne krize v Rusiji. To je po zasedanju duminega proračunskega odbora, ki je potekalo za zaprtimi vrati, danes napovedal guverner Ruske centralne banke Viktor Gveraščenko.