centralna banka
Južnokorejska centralna banka: V letošnjem letu 6-odstotni gospodarski padec
11. 08. 1998 07.49
Ohromljeno južnokorejsko gospodarstvo naj bi po ocenah centralne banke do konca leta še nazadovalo in v tem letu doseglo 6-odstotni padec bruto družbenega produkta, kar je nekoliko več od ocen Mednarodnega denarnega sklada, ki je napovedal 4-odstotno zmanjšanje. Cene naj bi do konca leta porasle za 8 odstotkov, še v svojih ocenah navajajo predstavniki južnokorejske emisijske banke, v prihodnjih mesecih pa naj bi, kot menijo v centralni banki, kriza v tej državi dosegla najvišjo točko. Poplave, ki so v minulih dneh prizadele to azijsko državo, naj bi po mnenju centralne banke zaradi obnovitvenih del na oživljanje gospodarstva imele pozitiven učinek.
Rusiji septembra 2,8 milijarde dolarjev posojila IMF
07. 08. 1998 07.33
Ruska vlada bo od Mednarodnega denarnega sklada (IMF) septembra prejela 2,8 milijarde dolarjev, precej manj od sprva predvidenega drugega obroka izrednega posojila v višini 4,3 milijarde dolarjev, ki so ga v Moskvi pričakovali že julija, je sporočil namestnik ruskega finančnega ministra Oleg Vjugin.
Rezerve ruske centralne banke padle na 15,1 milijardo dolarjev
09. 07. 1998 11.49
Ruska centralna banka je danes sporočila, da so njene rezerve v minulih dveh tednih padle za skoraj milijardo dolarjev na 15,1 milijardo ameriških dolarjev.
Banka Slovenije: Konec poseganja z interventnim nakupnim tečajem
08. 07. 1998 15.13
Banka Slovenije je na podlagi današnjega sklepa guvernerja centralne banke in v skladu s 5. točko ponudbe za poseg na trgih tujega denarja z interventnim nakupnim tečajem z dne 27. maja letos sporočila, da se obdobje interveniranja z interventnim nakupnim tečajem konča danes, 8. julija. Od vključno 9. julija letos izbrane banke po tej ponudbi niso več dolžne vzdrževati interventnega nakupnega tečaja, so sporočili iz Banke Slovenije.
Začetek delovanja Evropske centralne banke
30. 06. 1998 15.25
Evropska unija je danes z obeležitvijo začetka delovanja Evropske centralne banke (ECB) storila nov korak na poti do evra, skupne unijine denarne enote, ki jo bo 1. januarja prihodnje leto uvedlo enajst članic povezave. Kot je na današnjem slovesnem odprtju banke poudaril njen predsednik Wim Duisenberg, mora nova Evropska centralna banka "enoglasno" govoriti pri vzpostavitvi monetarne politike z "resnično evropsko usmerjenostjo".
Za Krko minuta odmora
05. 06. 1998 10.47
Četrtkovo trgovanje na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev je minilo predvsem v znamenju ustavitve trgovanja z delnicami Krke, zaradi sodne odločbe iz naslova patentne tožbe s strani ameriške farmacevtske multinacionalke Merck. Višina odškodnine naj bi se gibala više od sto milijonov dolarjev. Nekateri borzni udeleženci so bili z novico seznanjeni že dan prej, tako da so vneto prodajali zaloge omenjenih delnic. Razprodaje so se nadaljevale še nekaj časa včeraj, dokler Ljubljanska borza ni zaustavila trgovanje z delnicami Krke. Do omenjenega ukrepa je bilo sklenjenih za 55,67 mio SIT poslov, ob čemer je enotni tečaj Krkinih delnic upadel za 3,1 odstotek in znaša sedaj 30.311 SIT. Odškodninske tožbe so v razvitem svetu, predvsem pa v farmaciji del vsakdana. Za ta namen imajo podjetja v svoji bilanci stanja oblikovane posebne rezervacije, Krka tu ni nikakršna izjema. Na razvitih trgih pa se ravno ne dogaja, da bi borzne oblasti v takih slučajih ustavile trgovanje z delnicami. Namen teh ukrepov naj bi bil zaščita delničarjev, dejansko pa le povečajo preplah med njimi. Trg je sam po sebi najboljši mehanizem zaščite. Predstavniki Krke bodo danes okrog 13. Ure sklicali tiskovno konferenco in podrobneje obrazložili dejstva iz sodbe, zato je pričakovati, da predstavniki borze še ne bodo sprostili trgovanja z delnicami Krke. Celoten trg je bil v četrtek negativen, saj je SBI izgubil kar 33,9 točke in končal pri 1.638,51. Vrednostno je bilo sicer največ trgovanja z delnicami Leka serije C, (641,9 mio SIT) a so bili sklenjeni le štirje posli. Z delnicami Leka A, je bilo sklenjenih za 46,3 mio SIT poslov, ob čemer je enotni tečaj upadel za 2,56 odstotka. Delnice Petrola so ob prometu v višini 39,49 mio SIT izgubile 2,06 odstotka vrednosti. Trend še posebej ni prizanesel >>novincu<< Gorenju, katerega tečaj je ob 17,49 mio SIT poslov, upadel za 3,7 odstotka.
Začela delovati Evropska centralna banka
01. 06. 1998 11.07
Evropska unija je danes uradno dobila Evropsko centralno banko (ECB) s sedežem v Frankfurtu, ki bo določala obrestne mere in monetarno politiko nasploh v enajstih državah, ki bodo januarja prihodnje leto uvedle evro. Njena glavna naloga bo zagotavljanje čim nižje inflacijske stopnje v zaenkrat enajsterici.
Največ trgovanja z Radensko
28. 05. 1998 11.51
V sredo je na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev SBI porasel za 6,2 točki na vrednost 1.651,85 točke, ob zopet zelo skromnem prometu v višini 173,8 mio SIT. Največ se je trgovalo z delnicami Radenske, katerih tečaj se je okrepil za 0,7 odstotka (53,47 mio SIT). Z delnicami farmacevtov je bilo za polovico manj prometa, ob čemer so delnice Leka porasle za 0,31 odstotka, Krke pa za 0,18. Obdobje slabe likvidnosti trga se torej nadaljuje, kot največja razloga za tako stanje velja omeniti davek na kapitalske dobičke fizičnih oseb ter administrativne omejitve za vstop tujega kapitala.
Ruska centralna banka drastično zvišala orientacijske obresti
27. 05. 1998 18.48
Ruska centralna banka je danes drastično zvišala glavne orientacijske obresti, in sicer za 50 odstotkov, tako da zdaj znašajo 150 odstotkov. Premier Sergej Kirijenko pa je danes zatrdil, da devalvacija rublja ne pride v poštev.
Madžarska centralna banka zmanjšala obrestne mere
27. 05. 1998 08.10
Narodna banka Madžarske je v ponedeljek zmanjšala skoraj vse kratkoročne obrestne mere za četrtino odstotka in tako presenetila udeležence na finančnem trgu, saj je do spremembe prišlo v nestabilnih razmerah neposredno po drugem krogu parlamentarnih volitev, ocenjujejo analitiki, ki še dodajajo, da je uvedba tega ukrepa ravno v tem trenutku lahko signal, da ni razloga za paniko, da gospodarstvo stoji na zdravih nogah in se inflacija zmanjšuje.
Slovaški dolg približno 10,5 milijarde dolarjev
26. 05. 1998 08.11
Slovaški dolg do tujine je konec februarja letos znašal 10,5 milijarde tolarjev, kar je za 0,6 milijarde dolarjev več kot konec leta 1997. Po podatkih centralne banke se je dolg vlade in centralne banke v omenjenem primerjalnem obdobju povzpel za sto milijonov dolarjev na 1,8 milijarde dolarjev, medtem ko so se obveznosti bank in podjetij do tujine povečale za 700 milijonov dolarjev na 8,7 milijarde dolarjev. Kratkoročne bruto obveznosti do tujih posojilodajalcev so februarja znašale 4,7 milijarde dolarjev, medtem ko so ostalo dolgoročna posojila. Kot v svojem poročilu še navaja centralna banka, se je zunanji dolg na prebivalca znižal z januarskih 1990 dolarjev na februarskih 1982 dolarjev.
Tujci se umikajo iz Indonezije
15. 05. 1998 15.56
Številna tuja podjetja in več veleposlaništev je danes odpoklicalo svoje uslužbence iz Džakarte, medtem ko po mestnih ulicah, opustošenih v izgredih, patruljirajo vojaški oklepniki.
Evroparlamentarci dosegli dogovor o evropski centralni banki
02. 04. 1998 08.08
Predstavniki najpomembnejših strank v evropskem parlamentu so se danes dogovorili, da bo morala Evropska centralna banka, ki bo od 1. januarja 1999 odgovorna za denarna vprašanja Evropske unije, o svojih monetarno-političnih odločitvah redno poročati poslancem evropskega parlamenta.
Ruska centralna banka je izdala 77 milijard rubljev
19. 03. 1998 08.52
Ruska centralna banka je izdala 77 milijard rubljev, sporočajo predstavniki ruske vlade. Omenjena izdaja predstavlja 58,9 odstotka vsega denarja v obtoku. Rusija je v začetku leta iz obtoka vzela 79 milijard starih rubljev.
V Rusiji februarja manjša stopnje inflacije
07. 03. 1998 10.07
Stopnja inflacije se je v Rusiji v minulem mesecu znova znižala. Cene so bile v februarju 1998 višje za 0,9 odstotka, medtem ko so se še januarja zvišale za 1,5 odstotka, sporočajo iz ruskega ststističnega urada. Ruski osnutek predračuna za leto 1998 predvideva letno inflacijo v višini 5,7 odstotka. Da bi to dosegli, sta ruska valada in centralna banka sprejeli številne varčevalne ukrepe.
Avstrija za krajši rok zamenjave šilinga z evrom
26. 02. 1998 08.48
Avstrijska centralna namerava skrajšati rok, ki bo ob uvedbi skupne valute evra, na voljo avstrijskim državljanom za gotovinsko menjavo šilingov v evro, sporočajo predstavniki banke.
Evropska centralna banka ne namerava zviševati obrestnih mer
13. 02. 1998 09.01
Evropska centralna banka je sporočila, da svoje denarne politike ob uvedbi skupne evropske valute evra ne bo bistveno zaostrila. Zmerna rast in nizke inflacijske stopnje v državah članicah Evropske monetarne unije (EMU) naj bi po mnenju finančnih strokovnjakov nemških bank omogočile nizke stopnje obrestnih mer. V prihodnje tudi ni pričakovati ekspanzivne denarne politike evropske centralne banke. Po predvidevanjih strokovnjakov naj bi inflacijska stopnja leta 1999 v državah članicah EMU znašala dva odstotka, povprečna rast pa naj bi dosegla 3 odstotke.
Češka nacionalna banka napovedala boj inflaciji
24. 12. 1997 08.53
Češka centralna banka je napovedala boj inflaciji. To namreč predvideva program sveta banke, s katerim naj bi zajezili val podražitev na Češkem. Tako naj bi v prihodnjem letu stopnjo inflacije zajezili na šestih odstotkih. V treh letih pa naj bi dosegli letno stopnjo inflacije, ki ne bi bila višja od 4,5 odstotka. Novembra letos so bile cene na Češkem v primerjavi z istim mesecem lani višje za 10,1 odstotka.
Japonsko posojilo Kitajski
08. 12. 1997 08.47
Japonska in Kitajska sta podpisali sporazum, po katerem bo japonska Izvozno-uvozna banka Kitajski odobrila posojilo v višini 225 milijonov dolarjev. Kitajska centralna banka bo kot prejemnica posojila sredstva porabila za izvedbo več obsežnih projektov, ki so določeni v kitajskem državnem načrtu. Del posojila bo namenila za gradnjo mostu v mestu Xiamin v pokrajini Fujian, ostanek pa za razširitev letališča v mestu Shenzhen v pokrajini Guangdong ter za izgradnjo avtoceste v avtonomni pokrajini Xinjiang Uygur.
Višje devizne rezerve Češke
06. 12. 1997 11.18
Devizne rezerve Češke so se oktobra po začasnih podatkih češke centralne banke povečale na 15,275 milijarde ameriških dolarjev. Septembra je Češka razpolagala s 14,723 milijarde dolarjev deviznih rezerv. Po podatkih centralne banke so se oktobra povečale devizne rezerve predvsem poslovnih bank, in sicer s 3,787 milijarde na 4,272 milijarde dolarjev. Nasprotno pa je centralna banka zabeležila le malenkosten porast deviznih rezerv - z 10,936 milijarde na 11,003 milijarde dolarjev. Tako šibak porast je najverjetneje posledica intervencij v podporo češki kroni, ki jo je ogrozila politična kriza.
Azijski monetarni tokovi in dogajanje na Ljubljanski borzi
02. 12. 1997 13.46
Skromni prometi na Ljubljanski borzi se nadaljujejo. Kljub rahli korekciji tečajev navzdol, še ni čutiti navdušenja za nakupe. Centralna banka 2. decembra organizira novo dražbo blagajniških zapisov in sicer 5.000 lotov v skupni vrednosti 25 milijard tolarjev. Izklicna cena naj bi bila 99.5% vrednosti, kar naj bi pomenilo skoraj 10 odstotno letno obrestno mero. Z osmo izdajo blagajniških zapisov namerava Banka Slovenije potegniti iz obtoka presežno likvidnost, ki bo nastala z izplačilom sedme izdaje blagajniških zapisov. Glede na trenutno stanje na trgu delnic je pričakovati, da se bo marsikateri vlagatelj odločil za varnejše oblike naložb.
Po odstopu vlade češka krona pod hudim pritiskom
01. 12. 1997 18.22
Češka nacionalna valuta krona se je po odstopu vlade premiera Vaclava Klausa znašla pod hudim pritiskom. Danes dopoldne so na češkem medbančnem trgu z nemško marko trgovali po tečaju 19,90 krone. Po uradnem srednjem tečaju češke centralne banke (ČNB) je bila marka konec preteklega tedna vredna 19,515 krone. Češka centralna banka, ki je poskušala s posrednimi intervencijami preprečiti še hujši padec nacionalne valute, je poleg tega danes zvišala tudi eno najpomembnejših obrestnih mer - repo obrestno mero za refinanciranje bank, in sicer s sedanjih 14,8 na 18,5 odstotka. Boji se namreč posegov špekulantov.
S 1. januarjem nov rubelj
28. 11. 1997 09.42
Ruski BDP se bo v prihodnjem letu povečal za več kot dva odstotka, je v četrtek izjavil predsednik ruske centralne banke Sergej Dubinin. Dubinin je pri tem povedal, da bo centralna banka vodila tako denarno politiko, da bo vrednost ruske valute v razmerju do ameriškega dolarja ostala 6,1 proti ena. S prvim januarjem 1998 bo Rusija uvedla nov rubelj, ki bo veljal 1000 dosedanjih rubljev.
Porast tečajev delnic na borzi v Tokiu
26. 11. 1997 10.25
Tečaji delnic na borzi v Tokiu so danes kljub napovedi o propadu še ene finančne ustanove porasli. Potem, ko je borzni indeks Nikkei v torkovem trgovanju po razglasitvi stečaja četrte največje borzno-posredniške hiše Yamaichi Securities padel za 854 točk, se je danes okrepil za več kot odstotek.
Hudi padci tečajev na azijskih borzah
25. 11. 1997 00.00
Tečaji vrednostnih papirjev na borzi v <b>Tokiju</b> so po razglasitvi stečaja četrte največje japonske borznoposredniške hiše Yamaichi Securities danes množično padali, še naprej pa so se cenile tudi delnice v <b>Seulu</b>. Hude padce tečajev so zabeležile tudi borze v <b>Hongkongu</b> in jugovzhodni Aziji, a so bili padci manj dramatični kot v Seulu ali Tokiju.
Od 27. oktobra nov bankovec za 50
02. 10. 1997 00.00
Ameriška centralna banka in ameriško ministrstvo za finance bosta 27. oktobra v obtok dala nov petdesetdolarski bankovec. Lani so ameriške finančne oblasti izdale nov bankovec za sto dolarjev, prihodnje leto pa naj bi izdali nov dvajsetdolarski bankovec. Novi bankovci imajo boljšo zaščito pred ponarejanjem, bolj vidna in večja pa bo tudi oznaka vrednosti bankovca.