cesarja

Japonska princesa je noseča

16. 04. 2001 00.00

Predstavniki japonskega cesarskega dvora so danes sporočili, da je princesa Masako noseča. V kratkem sporočilu za javnost so z dvora sporočili, da princesa "kaže znake nosečnosti", o podrobnostih pa niso želeli govoriti.

Umrl realistični slikar Balthus

19. 02. 2001 00.00

Malo pred svojim 93. rojstnim dnevom je na svojem domu v gorski vasici Rossiniere v Švici umrl eden največjih realističnih slikarjev 20. stoletja Balthazar Klossowski de Rola, znan pod psevdonimom Balthus. Slikar je najbolj znan po svojih erotičnih, nekateri menijo, da celo pornografskih, upodobitev najstniške lepote.

Je bil kralj Artur ruski princ?

14. 02. 2001 00.00

Legendarni kralj Artur, ena izmed glavnih zahodnoevropskih legend, je bil v resnici ruski princ, ki je v Anglijo prispel s svojimi vojščaki v skladu s sporazumom, ki ga je sklenil z rimskim cesarjem Markom Avrelijem, trdi ugledni britanski zgodovinar Howard Reed. Na osnovi dolgoletnih študij o kralju Arturju je Reed ugotovil, da je bil Artur starešina plemen, ki so živela v stepah sedanje južne Rusije. Plemena, znana po visokih in plavolasih konjenikih, so v začetku 2. st. pr.n.št. prodrla do Donave in se spopadla z rimskimi legijami. Po dolgih pogajanjih naj bi bojujoči se strani končno našli skupni jezik, tako da se je večina plavolasih konjenikov pridružila vojski rimskega cesarja. Šest tisoč Arturjevih vojakov naj bi leta 175 pr.n.št. dosegla britansko otočje.

Hašiš kot verski pripomoček

21. 12. 2000 00.00

Jamajškemu rastafarijancu Rasti Brownu ni uspelo prepričati britanskega sodišča, da mu hašiš služi kot verski pripomoček. Sodnik Charles Gibson je Browna sicer zavrnil, a ga je napotil še na višje sodišče. "Tožite raje vlado in zahtevajte spremembo zakona o zlorabi drog iz leta 1971," mu je prijazno svetoval sodnik. Rasta Brown je bil sicer pred časom na ulici aretiran z 20 grami hašiša, v njegovem stanovanju pa so našli še dodatnih 128 gramov. Obsodili so ga zaradi nedovoljenega posedovanja mamil, sedaj pa trdi, da gre za kršenje evropske konvencije o človekovih pravicah. Hašiš naj bi bil namreč del verskega rituala rastafarijancev. Po Brownovem mnenju naj bi šlo za "kultni predmet," ki ne bi smel biti prepovedan. Rastafarijanska vera sicer sloni na prerokih iz Afrike in časti nekdanjega etiopskega cesarja Haileja Selassieja, ki se je pred kronanjem imenoval Ras Tafar.

Simbolična obsodba Japonske zaradi spolnih zlorab med vojno

12. 12. 2000 00.00

Japonski cesar Hirohito in japonska država sta bila danes po petdnevnem "civilnem sodnem procesu", ki so ga pripravila združenja za pravice žrtev, simbolično obtožena zaradi spolnega suženjstva med drugo svetovno vojno. Žrtev tovrstnega suženjstva je bilo namreč več kot 200.000 žensk.

Pokopali zadnjega etiopskega cesarja

05. 11. 2000 00.00

V Adis Abebi so danes z vsemi častmi prekopali posmrtne ostanke zadnjega etiopskega cesarja Haileja Selassija. Cesar Haile Selassie, imenovan tudi Negus Negesti ali Kralj kraljev, 25 let po skrivnostni smrti končno počiva v miru v družinski grobnici v cerkvi Svete Trojice v etiopski prestolnici. Pogrebni obred je vodil patriarh etiopske ortodoksne cerkve Paulos. Spominske slovesnosti se je udeležilo več kot 5000 oseb, med njimi so bili tudi številni tuji diplomati, na tisoče oseb pa se je poklonilo posmrtnim ostankom nekdanjega cesarja na poti proti cerkvi Svete Trojice. Leta 1892 rojeni cesar je umrl leta 1975 v cesarski palači, kjer je bil v priporu od državnega udara leta 1974 pod vodstvom marksističnega diktatorja Mengistu Halie Mariama. 83-letni cesar je umrl v noči s 26. na 27. avgust, kot uradni vzrok smrti pa so navedli "odpoved srca". Sicer številni zgodovinarji trdijo, da naj bi cesarja umoril revolucionarni režim pod vodstvom Mariama, ki danes živi v izgnanstvu v Zimbabveju. Cesarja so takrat pokopali kar pod kamnito ploščo v palači, prvič pa so ga prekopali leta 1992 pod novo vlado premiera Melesa Zenawija. Haile Selassie je Etiopiji vladal 45 let, danes pa se ga nekateri spominjajo kot velikega državnika, ki je med drugim pripomogel k ustanovitvi Organizacije afriške enotnosti (OAE). Njegovi nasprotniki pa ga vidijo kot fevdalnega diktatorja, ki je veliko pripomogel k zaostalosti vzhodnoafriških držav.

Princesa Sajako nadaljuje obisk v Sloveniji

10. 10. 2000 00.00

Z ogledom Postojnske jame bo japonska princesa Sajako danes nadaljevala obisk v Sloveniji, kamor je predvčerajšnjim prispela iz Bratislave. Princesa iz dežele vzhajajočega sonca si bo nato ogledala še kobilarno Lipica, popoldne pa se bo vrnila v Ljubljano, kjer bo sledil obisk inštituta RS za rehabilitacijo in seznanitev s programom za rehabilitacijo žrtev min. Program ji bo predstavil direktor mednarodnega sklada za razminiranje in pomoč žrtvam min (ITF) Jernej Cimperšek. Drevi se bo princesa udeležila sprejema, ki ji ga pripravlja japonski veleposlanik Akio Ijuin, nato pa se bo srečala z japonskimi umetniki Skar in Sojiro ter s slovensko skupino Šukar.

Otto von Habsburg bo dobil 20. vnuka

23. 09. 2000 00.00

Otto von Habsburg, sin zadnjega avstrijskega cesarja Karla I., bo že 20. postal dedek. Habsburgov sin Georg, ki živi v Soskutu pri Budimpešti, in njegova žena Eilika von Oldenburg pričakujete svojega prvega otroka. Nadvojvodinja Eilika je v petem mesecu nosečnosti, tako da družina pričakuje naraščaj sredi januarja drugega leta. Georg se je z Eiliko, ki izvira sicer iz severnonemške plemiške rodbine, poročil pred tremi leti na Madžarskem, kjer je bil njegov ded Karel I. do leta 1918 tudi madžarski kralj. Otto von Habsburg pa je po demokratičnih spremembah po letu 1989 kot poslanec v Evropskem parlamentu velik zagovornik vključitve Madžarske v Evropsko unijo. Otto ima poleg Georga še enega sina, pet hčera in, do tega trenutka, 19 vnukov.

Princesa Nori prihaja v Slovenijo

08. 09. 2000 00.00

Princesa

Stota obletnica boksarske vstaje

12. 08. 2000 00.00

Te dni mineva sto let od zatrtja boksarske vstaje na Kitajskem, ki je bila uperjena proti krščanstvu in tujcem. Evropske države, ZDA in Japonska so 14. avgusta 1900 v Peking poslale svoje čete, ki so končale 55-dnevno obleganje diplomatske četrti. Leta 1899 začet upor tajne zveze boksarjev oziroma zveze pravične in složne pesti, katere člani so častili staro kitajsko borilno veščino in so se čutili neranljive, je bil poskus, da bi v 19. stoletju v polkolonialno odvisnost potonjeno Kitajsko osvobodili tujega vpliva in nacionalne sramote.

Odkritje zgodnjekrščanske cerkve

14. 07. 2000 16.10

Srbski arheologi so v bližini Niša odkrili temelje edinstvene cerkve iz 4. stoletja. Iz lesa zgrajena manjša cerkev, s kristogramov na tleh, je med drugim imela tudi premične notranje stene iz brona, ki so duhovnike ločevale od vernikov. Te stene so okrašene s poganskimi simboli, najverjetneje iz Grčije ali Male Azije. Kaj takega doslej še niso odkrili nikjer, je za današnjo izdajo časnika Blic dejal direktor beograjskega Arheološkega inštituta Miloš Vasić.

Mori razpustil japonski parlament

02. 06. 2000 16.42

Japonski minister Joširo Mori je danes razpustil parlament in napovedal predčasne volitve, ki bodo 25. junija. Odločitev je sporočil predsednik parlamenta Soičiro Ito, ki je prebral sklep cesarja Akihita, ki ga je podpisal tudi premier.

Policist je pozabil pištolo na letalu

28. 04. 2000 08.03

Hudo, hudo: neki japonski policist je na službenem letu v Tokio na letalu pozabil pištolo. Policist je skupaj s svojimi 240 kolegi letel v Tokio iz južne japonske province Oita, kjer so policisti varovali prireditev v čast japonskega cesarja Akihita. Policist je kar na sedežu letala pustil službeno pištolo. Na letalu je bilo tudi 40 civilistov. Pozabljivemu policistu grozi disciplinski postopek.

500. obletnica rojstva cesarja Karla V.

13. 03. 2000 12.09

V Schweinfurtu so ob 500. obletnici rojstva cesarja Karla V. (1500-1558) odprli razstavo o življenju in času vladarja, ''osrednje figure na prehodu srednjega veka v novi vek''. Razstavljeni so portreti člani družine Habsburžanov in spremstva Karla V. ter rokopisi, knjige in dokumenti, ki pričajo o njegovem obdobju: verskih reformah, reformaciji in kmečkih uporih, pa tudi o osvojenih posestih v Ameriki, ki jih vladar nikoli ni obiskal. Razstava bo odprta do 11. junija.

Velika razstava del Karla V. v Bonnu

26. 02. 2000 17.15

V okviru praznovanj 500. rojstnega dne cesarja Karla V. (1500-1558), ki je bil med drugim kralj Španije, Neaplja in Sicilije ter rimsko-nemški cesar, bodo v Bonnu odprli razstavo njegovih umetniških del. Razstava bo potekala pod naslovom ''Oblast in nemoč v Evropi''.

Japonska princesa Masako izgubila otroka

30. 12. 1999 19.22

Japonska princesa Masako, soproga japonskega dednega princa Naruhita, je bila noseča, vendar je imela spontano prekinitev nosečnosti in je zdaj v bolnišnici, je danes poročala agencija cesarjeve palače.

Grobnica rodbine Hohenzollern odprta za javnost

23. 11. 1999 18.05

V berlinski stolnici so minuli konec tedna znova slovesno odprli grobnico nemške rodbine Hohenzollern. Grobnica je tako s 94 krstami v vsej 500-letni zgodovini prvič povsem odprta za javnost. Berlinska stolnica je bila nekoč dvorna cerkev rodbine Hohenzollern in glavna predstavnica pruskega protestantizma. Slovesnosti sta se udeležila tudi predsednika mestnih vlad Berlina in Brandenburga kot tudi predstavniki iz družine Hohenzollern. O prenovi stolnice, ki je bila uničena v drugi svetovni vojni, sta se pred 25 leti dogovorila nemška cerkev in politični predstavniki nekdanje Vzhodne Nemčije, do nje pa je prišlo tudi ob podpori zahodnonemške evangeličanske cerkve. Prenova je stala skupno 118 milijonov mark. Grobnica znane nemške rodbine pa je bila po restavraciji, ki je trajala tri leta, posvečena leta 1993. Najstarejši na nagrobniku Hohenzollern je epitaf volilnega kneza Johanna Cicera von Petra Vischerja in njegovega sina iz leta 1530. V najmlajši krsti pa počiva vnukinja cesarja Wilhelma II., ki je umrla leta 1915.

Odkrili domnevne ostanke mesta Justinijana I.

25. 10. 1999 13.20

Makedonski arheologi so nedavno sporočili, da so okrog trdnjave mesta Skopje odkrili ostanke temeljev mesta v času bizantinskega cesarja Justinijana I. (527-565).

V Pisi izkopali 15 antičnih ladij

29. 07. 1999 08.25

V Pisi so odkrili celo floto dobro ohranjenih ladij iz časa rimske antike. Arheologinja, ki nadzira izkopavanje, je povedala, da so izkopali že 15 ladij. Izkopanine predvsem zaradi dobre ohranjenosti veljajo za pravo senzacijo. Ladje so dolge 30 metrov, kar je bila v antičnem času standardna dolžina, nekatere med njimi imajo ohranjen celoten trup. Na prve najdbe na območju antičnega mestnega pristanišča so arheologi naleteli že konec lanskega leta. Takrat so govorili le o petih oziroma osmih ladjah. Po vsem doslej znanem znanstveniki predvidevajo, da so ladje v pristanišču potonile zaradi močnih neurij. Najstarejše izkopanine so iz obdobja 100 let pr. n. št., najmlajše pa iz časa cesarja Hadriana, iz 2. stoletja po Kristusu. Nekatere ladje bodo še letos razstavili v Pisi.

Mehika za tretje mesto premagala Čile

18. 07. 1999 10.57

Nogometna reprezentanca Mehike je v tekmi za tretje mesto pokala Amerike v Paragvaju premagala Čile z 2:1 (1:0). Za zmagovalce sta bila pred vsega 4.000 gledalci uspešna Francisco Palencia (26. minuta) in Miguel Zepeda (87.), za Čilence pa Raul Palacios (80.). V finalu se bosta nocoj pomerila branilec naslova Brazilija in Urugvaj.

Mehiški nogometaši grozijo z bojkotom pokala Konfederacije

17. 07. 1999 18.50

Nogometaši mehiške reprezentance so zagrozili z bojkotom pokala Konfederacije, ki bo konec julija v Mehiki. Reprezentantje so na južnoameriškem prvenstvu v Paragvaju zahtevali takojšnjo oprostitev soigralcev Raula Rodriga Lare in Paula Cesarja Chaveza, ki sta obtožena jemanja nedovoljenih poživil. Vodstvo mehiške nogometne zveze grožnje ni želelo komentirati.

Neronova palača odprta

25. 06. 1999 13.39

''Zlata hiša'' (Domus Aurea) rimskega cesarja Nerona je po 20 letih restavratorskih del danes spet odprla vrata obiskovalcem. Kot je povedala italijanska ministrica za kulturo Giovanna Melandri, si bodo palačo lahko ogledale manjše skupine obiskovalcev, ki pa morajo obisk predhodno napovedati. Palača. ki jo je dal Neron zgraditi po požaru v Rimu leta 64, naj bi simbolizirala cesarjevo moč. V okviru kompleksa je bilo v antičnih časih več stavb, umetno morje in vinogradi. V približno 150 prostorih so se do današnjih dni ohranile edinstvene freske.

Film o zgodbi Tadž Mahala

31. 05. 1999 14.49

Indijski režiser Akbar Khan je napovedal, da bo posnel film o ljubezenski zgodbi mogulskega cesarja Šaha Džahana, ki je dal v spomin na svojo najljubšo ženo Mumtaz zgraditi mavzolej Tadž Mahal. Scenarij za indijsko-ameriško koprodukcijo je že gotov, film pa bo stal milijardo rupij (43 milijonov mark).

Mati japonskega cesarja Akihita dopolnila 96 let

07. 03. 1999 09.12

Mati japonskega cesarja Akihita, ki je med vsemi člani cesarske družine doslej dočakala najvišjo starost, je pred dnevi dopolnila 96 let. Nagako, žena pokojnega cesarja Hirohita, je častitljivo starost obeležila v družinskem krogu na čelu s cesarjem Akihitom in cesarico Mičiko v cesarski palači v Tokiu. Slavljenka je po navedbah virov blizu cesarski družini dobrega zdravja. Nagako se uradnih dogodkov ni udeležila že vse od praznovanja rojstnega dne cesarja Hirohita leta 1987. Po Hirohitovi smrti dve leti kasneje se je v javnosti pojavila le redko. Nagako se je s cesarjem Hirohitom poročila leta 1924, rodila pa je sedem otrok.

Gerard Depardieu po 13 letih znova na odru

15. 01. 1999 11.31

Francoski igralec Gerard Depardieu se je z vlogo vladarja, ki ga razžira občutek krivde, po 13 letih vrnil na francoski oder. V igri Vrata v nebesa (Les Portes du Ciel), katere premierno uprizoritev si je v Theatre de Paris sredi tedna ogledalo občinstvo odličnikov, Depradieu igra Charlesa Quinta, cesarja iz 16. stoletja, ki se odpove kroni, da bi v veri našel odrešitev. Dramo je napisal svetovalec nekdanjega francoskega predsednika Francoisa Mitterranda Jacques Attali, ki je bil tudi prvi predsednik Evropske banke za obnovo in razvoj. Depardieu je na odru nazadnje nastopil leta 1986 v glasbeni komediji Lily Passion. Pred kratkim je končal snemanje Asterixa - najdražje francoske konematografske produkcije vseh časov.

Koncert čelistov za obnovo Kobeja

29. 11. 1998 12.27

Koncerta v Kobeju, po besedah prirediteljev največjem tovrstnem doslej, se je danes udeležilo več kot tisoč čelistov, da bi zbrali denar za obnovo mesta, ki ga je leta 1995 uničil potres. Med čelisti je pred 3.500 gledalci nastopil tudi japonski princ Takamodo, bratranec cesarja Akihita, in njegove tri hčere. ''Mislim, da je bila že od vsega začetka odlična ideja, zato sem se pridružil, čeprav sem se bal, da ne bomo mogli zbrati toliko čelistov,'' je dejal princ. Po besedah prirediteljev so na koncertu igrali čelisti iz Japonske, Nemčije, Brazilije, Irske, Švice, Združenih držav, Kitajske in Velike Britanije, stari od štiri do 87 let. Potres, ki je prizadel Kobe leta 1995, velja za enega najhujših v novejši japonski zgodovini. Zahteval je več kot šest tisoč življenj, večino mesta pa so uničili potresni sunki ali požari, ki so izbruhnili po potresu.

Arrabalov Arhitekt po treh desetletjih spet na slovenskem odru

10. 11. 1998 14.27

V francoščini pišoči in v španskem Maroku leta 1932 rojeni dramatik Fernando Arrabal se z dramo Arhitekt in asirski cesar po natančno treh desetletjih vrača na slovenski oder, tokrat na sceno Prešernovega gledališča Kranj.

V Palermu bodo odprli sarkofag Friderika II.

02. 11. 1998 10.27

Skorajda 750 let po smrti bodo v Palermu odprli sarkofag nemškega cesarja Friderika II. (1194 - 1250). Spektakularno akcijo v katedrali sicilijanskega mesta bodo vodili italijanski znanstveniki in nemški inženirji. Strokovnjaki nameravajo določili natančno identiteto dve oseb, ki sta pokopani skupaj s cesarjem. Doslej so domnevali, da je to Peter II. Aragonski, nek sorodnik Friderikove matere, identiteta drugega pokopanega pa je v celoti neznana. Gotovo je le, da sta bila oba pokojnika v mogočen grob položena skorajda 100 let po smrti Friderika II. Sarkofag so že odprli pred približno 200 leti ob obnovi katedrale. Friderik II. velja za eno izmed pomembnejših osebnosti evropske zgodovine, saj je bil reformistični voditelj, znanstvenik in pesnik. Vnuk cesarja Barbarosse je bil rojen v Jesi pri Anconi in je večino časa preživel v Italiji. Bil je vpleten v odločilne boje s papežem, ki se je po njegovi smrti končal s propadom Hohenstaufov.

Blizu grobnice prvega kitajskega cesarja našli novo

14. 10. 1998 14.25

V severnokitajski pokrajini Xian so blizu znane grobnice prvega kitajskega cesarja Qin Shi Huangdija s kipi bojevnikov iz terakote našli novo grobnico. Dolga je 120 metrov in široka 110 metrov, v njej pa so kamniti kipi. Leta 1974, ko so odkrili grobnico prvega kitajskega cesarja, so v njej našli 7000 kipov vojakov, konj in bojnih vozil v naravni velikosti iz žgane gline, ki so jih naredili pred več kot 2200 leti. Prvi kitajski cesar je umrl leta 210 p.n.š.

V Parizu od jutri na ogled nastarejša lončena posoda

28. 09. 1998 14.37

V pariški Hiši japonske kulture bo od jutri na ogled najstarejša lončena posoda na svetu iz časov japonske kulture Jomon iz let 10500 do 300 pred našim štetjem. Do 28. novembra bo razstavljenih 50 lončenih predmetov - predvsem figuric, vrčev in mask - med njimi tudi Jomonske Venere, ki jih sicer nacionalna zakladnica razstavlja v muzeju Šino blizu Nagana na zahodu Japonske. Lončena posoda kulture Jomon priča o umetnosti, ki so jo na Japonskem slučajno odkrili šele v 19. stoletju. Leta 1877 je namreč ameriški zoolog Edward Morse povsem naključno v kupu školjk blizu Tokia odkril presenetljivo lončeno posodo s progastim motivom, ki jo je imenoval ''progasta lončena posoda'', kar v japonščini pomeni ''Jamon doki''. Morse je tako nevede japonsko zgodovino premaknil v prazgodovino, medtem ko je takrat za začetek zgodovine Japonske veljalo leto 660 p.n.š., ko je bila ustanovljena prva prestolnica mitskega cesarja Jimuja Tena, potomca boginje sonca. Ostanke civilizacije ''progastega motiva'' so našli ne samo na območju Tokia, ampak tudi na severu in zahodu Japonske. Francoski antropolog Claude Levi-Strauss, ki ga navajajo v predgovoru kataloga razstave, poudarja, da nikjer na svetu niso našli lončene posode, ki bi segala tako daleč v človeško zgodovino: desettisoč let pred našim štetjem.