cesarja
Zlato hišo rimskega cesarja bodo znova odprli za javnost
07. 07. 1998 11.55
Ruševine Zlate hiše (Domus Auerea), razkošne palače rimskega cesarja Nerona, bodo za javnost ponovno odprte po 25. juniju prihodnje leto. Ostanki palače, ki je v središču ruševin antičnega Rima v bližini Koloseja, so za ogled zaprli v začetku 80-ih let, in sicer zaradi sesedanja zemljišča in težav pri zaščiti s freskami poslikanih ruševin. Doslej je bil ogled te kulturno-zgodovinske znamenitosti mogoč le ob izrednih priložnostih. Po zaprtju Zlate hiše za javnost so strokovnjaki skušali rešiti poslopje pred propadom: glavno nevarnost je predstavljala velika vlaga. Sicer se je Domus Aurea nekoč raztezal na 80 hektarjih oziroma na četrtini površine takratnega Rima, palačo pa so obkrožali še jezero ter številni vodometi in vrtovi.
Japonski cesarski par na sprejemu pri britanski kraljici
26. 05. 1998 17.01
Japonskega cesarja Akihita in cesarico Mičiko sta danes v Londonu v okviru njunega štiridnevnega obiska sprejela britanska kraljica Elizabeta II. in njen mož princ Philip. Več sto britanskih veteranov, ki so bili med drugo svetovno vojno zaprti v japonskih taboriščih, je ob obisku izrazilo svojo jezo tako, da je cesarskemu paru demonstrativno obrnilo hrbet, ko sta se skupaj s kraljico peljala do Buckinghamske palače.
Jelcin in Hašimoto na neuradnem srečanju tudi o Kurilskih otokih
20. 04. 1998 00.00
Ruski predsednik Boris Jelcin in japonski premier Rjutaro Hašimoto sta po dvodnevnem neuradnem vrhu v japonskem letovišču Kavana napovedala skorajšnji začetek pogajanj za podpis premirja na ravni namestnikov zunanjih ministrov in poudarila nujnost "razrešitve spora o vprašanju Kurilskih otokov".
Slika bitke pri Waterlooju spomeniško zavarovana
29. 03. 1998 13.28
Belgijske oblasti so med umetnine, ki so pod državnim spomeniškim varstvom, uvrstile tudi velikansko panoramsko sliko bitke pri Waterlooju, poroča agencija Reuters. Slika se razprostira prek notranje stene krožnega razglednega stolpa nad prizoriščem legendarnega bojišča nedaleč od Bruslja, visoka je dvanajst in dolga deset metrov. Naslikana je bila ob stoti obletnici bitke, v kateri so leta 1815 britanski in nemški vojaki porazili vojsko francoskega cesarja Napoleona Bonaparteja.
Kaj je na freski?
06. 03. 1998 08.17
Arheologi so v Rimu, na enem od starodavnih sedmih gričev, odkrili prelepo fresko, ki prikazuje mesto s ptičje perspektive. Toda nihče ne ve, katero je mesto na sliki. Arheologi freske, ki je nenavadno velika za antično rimsko umetnost, še niso podrobno pregledali, saj si ne upajo preveč svetiti vanjo, da je ne bi, ker je še nezaščitena, preveč poškodovali. Na freski so velike rdeče stavbe, templji, arena in kos modre reke, ki teče pod številnimi mostovi. Arheologi zdaj ugotavljajo, katero zgradbo bi lahko bila krasila freska, med možnostmi, ki jih navajajo, pa sta Neronova Zlata palača iz prvega stoletja pred našim štetjem in zgradba iz obdobja cesarja Vespazijana. Slednji je živel v prvem stoletju našega štetja.