da

Vprašanje razširitve Varnostnega sveta ostaja odprto

06. 12. 1997 12.58

Brez zbližanja stališč se je v petek v New Yorku končala dvodnevna razprava o sporni razširitvi Varnostnega sveta Združenih narodov (VS ZN). Na njej so podvomili, da bi lahko pogovore glede zastalega reformnega procesa znova spravili v tek, čeprav je Generalna skupščina ZN kljub štiriletnim neuspešnim prizadevanjem pokazala zanimanje za rešitev vprašanja nove strukture VS. ZDA, ki lahko s pravico veta onemogočijo vsakršno reformo VS, vztrajajo pri svojem stališču o razširitvi števila sedežev VS za pet ali šest sedežev.

Domnevnega ameriškega vohuna bodo izpustili iz pripora

06. 12. 1997 12.00

Vodja ruske obveščevalne službe Nikolaj Kovaljov je danes napovedal, da bodo ameriškega državljana Richarda Blissa, ki so ga Rusi obtožili vohunstva, izpustili iz pripora. Po njegovih besedah se bo to verjetno zgodilo še danes.

Hčerka Judinje in nacista bo objavila svojo zgodbo

06. 12. 1997 11.34

Angela Schluter, ki se je rodila med 2. svetovno vojno v Nemčiji materi Judinji in nacističnemu vojaku, namerava po 50-ih letih objaviti zgodbo svoje družine.

Nemci varčujejo tudi za božič

06. 12. 1997 11.31

Kaže, da bodo Nemci ta božič dokaj varčni. Neka raziskava je pokazala, da bodo najbolj varčevali prebivalci Berlina, saj jih skoraj 13 odstotkov pravi, da v ta namen ne bodo zapravili niti pfeniga. Sicer pa vsak četrti Nemec pravi, da želi letos za praznike zapraviti manj kot ponavadi. Kaže, da so bolj varčni prebivalci zahodnega dela države, saj jih tam pri darilih varčuje okoli 30 odstotkov, na vzhodu pa le nekaj manj kot 20 odstotkov. Za darila namenijo več denarja mlajši in ženske, medtem ko moški v ta namen, kot kaže raziskava, ne nameravajo globlje seči v žep.

Prejel odškodnino, ker je po krivici sedel v zaporu

06. 12. 1997 11.30

Italijanskemu delavcu Emanuelu Marcellu Musuju je prizivno sodišče v Cagliariju izplačalo odškodnino v višini 22 milijonov lir zaradi moralne škode, ki jo je utrpel, ko je po krivici preživel v zaporu osem mesecev. 30-letnega Emanuela so leta 1993 aretirali zaradi poskusa umora ter ga brez predhodnega sojenja zaprli. Po osmih mesecih so ga izpustili, saj so ugotovili, da ni kriv za izrečene obtožbe. Obtoženčev odvetnik je za svojega klienta zahteval 50 milijonov lir (50.000 nemških mark) odškodnine.

Zaradi finančne krize v Indoneziji prodali manj mobilnih telefonskih aparatov

06. 12. 1997 11.21

Zaradi finančne krize v Indoneziji se je ustavila skokovita rast prodaje mobilnih telefonskih aparatov. Padanje tečaja nacionalne valute rupije je namreč uvožene telefone tako podražilo, da se je njihova prodaja od avgusta zmanjšala že za 40 odstotkov, je pokazala anketa med vodilnimi prodajalci mobilnih telefonskih aparatov na indonezijskem trgu: Siemensom, Nokio in Ericssonom. Mobilni telefoni tudi v Indoneziji veljajo za statusni simbol. Finančna kriza je prizadela vse panoge, vključno z dobavitelji mobilnih telefonskih aparatov. V Indoneziji, ki ima uradno 200 milijonov prebivalcev, je bilo leta 1996 še 465.000 lastnikov mobilnih telefonov, letos pa se je njihovo število z 1,1 milijona že več kot podvojilo. Indonezijska rupija je od julija v razmerju do ameriškega dolarja izgubila približno 40 odstotkov vrednosti.

Japonski trg ostaja zaprt za Kodak

06. 12. 1997 11.02

Svetovna trgovinska organizacija (WTO) je v petek zavrnila ameriško tožbo v sporu med ameriškim Kodakom in japonskim Fujijem o odpiranju japonskega trga. WTO je zavrnila vse argumente Kodaka in ameriškega trgovinskega predstavnika ter potrdila, da lahko japonski trg ostane zaprt za Kodakove proizvode. Ta odločitev WTO je preliminarna, uradno pa naj bi rezultate objavili šele februarja. Ameriška ministrica za trgovino Charlene Barshefsky je že izrazila razočaranje nad odločitvijo WTO, tiskovni predstavnik Bele hiše Michael McCurry pa je dejal, da je status quo nesprejemljiv, zato si bodo ZDA še naprej močno prizadevale, da bi dosegle dostop na japonski trg.

Makedonci zahtevajo podaljšanje mandata mirovnim silam ZN

06. 12. 1997 11.01

Makedonija bo zaprosila, da bi del mirovnih sil Sforja, ki se bodo umaknile iz BiH, ostal v Makedoniji, je v petek povedal makedonski minister za zunanje zadeve Blagoj Handžiski. Handžiski je ob tem dodal, da Makedonija dovoljuje namestitev mirovnih sil zveze NATO na njenem ozemlju. Makedonijo skrbi, kaj bi se zgodilo, če bi se Sfor umaknil iz BiH, kar je tudi glavni razlog makedonske zahteve za podaljšanje mandata mirovnim silam ZN v Makedoniji. Makedonski minister je pozdravil odločitev Varnostnega sveta, da podaljša mandat enotam ZN, ki poteče 31. avgusta 1998.

Sredi januarja vzhodna Slavonija preide v hrvaške roke

06. 12. 1997 10.59

Generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan je v poročilu Varnostnemu svetu sinoči predlagal, da naj bi 15. januarja prihodnje leto uprava vzhodne Slavonije kot predvideno prešla v roke Hrvaške. Obenem je Annan predlagal, da bi na območju največ za devet mesecev ostalo 180 pripadnikov mednarodne civilne policije. Vzhodna Slavonija, ki so jo v vojni zavzeli Srbi, je bila doslej pod začasno upravo Združenih narodov. Vodja začasne uprave William Walker bo do 15. januarja postopno predal posle hrvaškim oblastem.

EU in ZDA pripravljata skupno izjavo o Bližnjem vzhodu

06. 12. 1997 10.56

Ameriški predsednik Bill Clinton in vodilni politiki EU so svoje pogajalce na konferenci o podnebnih razmerah v Kjotu pozvali, naj najdejo skupno rešitev. V izjavi po sinočnjem drugem vrhu ZDA in EU v Washingtonu sta obe strani podčrtali pripravljenost za sodelovanje. Clinton se je srečal s sedanjim predsedujočim EU Jean-Claudom Junckerjem in predsednikom Evropske komisije Jacquesom Santerjem. V sporu glede sankcij ZDA proti podjetjem iz Tretjega sveta, ki poslujejo s Kubo, Iranom in Libijo, ni prišlo do napredka. Juncker je označil sankcije kot "nesprejemljive", Clinton pa je jasno povedal, da bo sankcije uvedel, če bo to upravičeno. Luksemburški zunanji minister Jacques Poos pa je v Washingtonu povedal, da EU in ZDA pripravljata skupno izjavo o Bližnjem vzhodu. Dodal je, naj bi o objavi izjave razmislili šele, ko se bo ameriška državna sekretarka Madeleine Albright sestala z izraelskim premierom Benjaminom Netanjahujem in palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Poos je dodal, da si EU želi tesnejše sodelovanje z ZDA pri reševanju krize na Bližnjem vzhodu.

Razmere na slovenskih cestah

06. 12. 1997 10.49

Glavne ceste po državi so večinoma suhe in prevozne brez posebnosti, kjub temu pa opozarjajo voznike, da je na izpostavljenih mestih nevarnost poledice.

Pred vrhom EU srečanje med Chiracom in Kohlom

05. 12. 1997 17.34

Nemški kancler Helmut Kohl in francoski predsednik Jacques Chirac sta se danes v Bonnu sestala na pripravljalnih pogovorih pred vrhom Evropske unije, ki bo sredi decembra v Luxembourgu. Kohl je pred srečanjem povedal, da bosta s Chiracom izmenjala mnenja o celi paleti vprašanj v zvezi z EU.

Ruffer hudo poškodovan

05. 12. 1997 17.31

Nemški smukač Max Ruffer se je na včerajšnjem smuku za svetovni pokal v Vailu pri padcu hudo poškodoval.

Bill Clinton čestital Milanu Kučanu

05. 12. 1997 16.49

"Užival sem v najinem srečanju v septembru in veselim se najinega sodelovanja v prihodnje", je zapisal ameriški predsednik Bill Clinton v čestitki Milanu Kučanu ob vnovični izvolitvi za predsednika Republike Slovenije. Ob tem je dodal, da so volitve poudarile privrženost Slovenije demokratični vladavini in svobodnemu tržnemu gospodarstvu, in izrazil prepričanje, da se bodo tesne vezi med obema državama še bolj utrdile.

Lojze Marinček se je sestal z vodstvom mariborske univerze

05. 12. 1997 15.55

Minister za znanost in tehnologijo Lojze Marinček, ki sta ga spremljali državna sekretarka Verica Trstenjak in svetovalka Aljana Pogačnik, se je danes sestal z vodstvom Univerze v Mariboru. Pogovarjali so se o sistemskih vprašanjih organizacijskega, finančnega in gmotnega položaja raziskovalne dejavnosti, o sprejemanju novega zakona o raziskovalni dejavnosti, ustanoviteljski obveznosti ministrstva do mariborske univerze v letošnjem in prihodnjem letu, obnovi raziskovalne opreme in razpisih prijav v prihodnjem letu ter o poteku financiranja in gradnje univerzitetne zgradbe na Slomškovem trgu v Mariboru.

IMF namenil pomoč Južni Koreji

05. 12. 1997 09.41

Upravni odbor Svetovnega denarnega sklada (IMF) je uradno potrdil obširen načrt za finančno podporo gospodarskim reformam v Južni Koreji. Dobila bo 55 milijard dolarjev pomoči, od tega bo IMF prispeval 21 milijard, deset milijard dolarjev bo Južni Koreji dala na razpolago Svetovna banka, štiri milijone pa Azijska banka za razvoj. Preostalih 20 milijonov dolarjev naj bi prispevalo več držav, med njimi Japonska in ZDA. V Seulu pa se je izvedelo, da je Južna Koreja sprejela pogoje IMF za dodelitev pomoči.

OVK prevzela odgovornost za teroristične napade na Kosovem

05. 12. 1997 09.36

Ilegalna Osvobodilna armada Kosova (OVK) je v četrtek zvečer prevzela odgovornost za več terorističnih napadov v srbski pokrajini Kosovo. V pisnem sporočilu, objavljenem v Prištini, OVK sporoča, da je "njen cilj osvoboditev zasedenih albanskih ozemelj". V spopadih oboroženih Albancev s srbskimi specialnimi enotami so bili v zadnjem tednu ubiti štirje ljudje, devet pa je bilo ranjenih. OVK je napadla srbske policiste in njihove postaje in pri tem ubila dva njihova pripadnika; v bližini Prištine pa je po lastnih trditvah 26. novembra obstreljevala šolsko letalo jugoslovanske letalske družbe JAT. Letalo je strmoglavilo, vseh pet članov na krovu je umrlo. OVK je med drugim prevzela odgovornost tudi za umor Albanca Dalipa Dugoljija 28. novembra letos, in sicer "zaradi kolaboracije s srbskim režimom". OVK je pozvala kosovske Albance, naj jo podprejo "gmotno in moralno".

Podaljšali sporazum nafta za hrano

05. 12. 1997 09.32

Varnostni svet Združenih narodov je v četrtek soglasno za šest mesecev podaljšal sporazum nafta za hrano, ki Iraku dovoljuje, da proda za dve milijardi dolarjev nafte, v zameno pa se oskrbi z osnovnimi življenjskimi potrebščinami. Britanski predstavnik v VS ZN Stephen Gomersall je za tisk povedal, da je bil VS zelo naklonjen obravnavi priporočila generalnega sekretarja ZN Kofija Annana, da naj bi, verjetno januarja, povečali vsoto, s katero razpolaga Irak.

Štiri države so se zadnji trenutek premislile

05. 12. 1997 09.30

Konvencijo o prepovedi uporabe, proizvodnje in skladiščenja ter transferja protipehotnih min je podpisalo 121 držav in ne 125, kot je bilo prvotno sporočeno. Štiri države so se namreč v zadnjem trenutku odločile, da ne bodo podpisale omenjenega dokumenta. Organizatorji niso znali povedati, katere so to, zato naj bi bilo o tem kaj več znanega danes. Za žrtve protipehotnih min so države do konca tridnevne konference v Ottawi obljubile približno 400 miliijonov dolarjev. Evropska unija je žrtvam obljubila 138 milijonov USD, Norveška 120 milijonov USD, Japonska 80 milijonov USD, Kanada 70 milijonov USD.

Odprt avtocestni most čez Odro

04. 12. 1997 18.45

Nemški kancler Helmut Kohl in poljski premier Jerzy Buzek sta v Frankfurtu na Odri za promet odprla avtocestni most čez Odro. Med krajšo slovesnostjo je Kohl poudaril, da most simbolizira sosedstvo in prijateljstvo med Nemčijo in Poljsko. Posodobitev mejnega prehoda, ki ima sedaj po štiri pasove v vsako smer, je stala 90 milijonov mark in je del češko-poljskega programa za izboljšanje prekomejnega prometa.

Evropski parlament sprejel dokument po kateren naj EU začne prihodnje leto pogajanja z vsemi kandidatkami za članstvo

04. 12. 1997 18.39

Evropski parlament je v Bruslju sprejel dokument, v katerem se je zavzel, naj EU prihodnje leto hkrati začne pogajanja z vsemi kandidatkami za članstvo, ki izpolnjujejo politične kriterije, zastavljene na koebenhavnskem vrhu leta 1993. Pri tem je parlament predlagal, naj unija poleg Cipra začne intenzivna pogajanja s kandidatkami, ki jih je Evropska komisija ocenila za najbolj pripravljene: Poljsko, Češko, Madžarsko, Estonijo in Slovenijo. Parlament opozarja, da unija ne sme vnaprej časovno določiti datuma, kdaj bodo prosilke dosegle polnopravno članstvo, saj bo ta odvisen od prizadevanj, ki jih bodo posamezne kandidatke storile. Evropski parlament se je v resoluciji zavzel za temeljito reformo institucij unije še pred vstopom prve članice v povezavo in torej s tem za zgodnjo medvladno konferenco, ki naj bi dokončno odgovorila na to vprašanje.

Ministra Gaspari in Rop o varčevalnih ukrepih

04. 12. 1997 18.09

Predstavniki Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) so se danes sestali z ministroma za finance, Mitjo Gasparijem, in za delo, družino in socialne zadeve Antonom Ropom. Namen srečanja je bil obravnava usmeritev ekonomske politike na področju javnih financ in ukrepov nacionalnega varčevalnega paketa.

DZ tudi danes o predlogu lustracijske resolucije

04. 12. 1997 12.11

Državni zbor nadaljuje izredno zasedanje z včeraj prekinjeno obravnavo predloga resolucije o protipravnem delovanju komunističnega totalitarnega režima. Resolucijo sta pripravili Socialdemokratska stranka Slovenije (SDS) in Slovenski krščanski demokrati (SKD).

Goldbergerjeve težave se nadaljujejo

04. 12. 1997 10.30

Afera okoli avstrijskega smučarskega skakalca Andreasa Goldbergerja je vedno bolj zapletena. Jugoslovansko notranje ministrstvo tudi včeraj ni potrdilo, da je Goldberger jugoslovanski državljan, jugoslovanska smučarska zveza pa si še vedno želi, da bi "Goldi" nastopal za reprezentanco ZRJ, a se želi pred izdajo tekmovalne licence posvetovati z Mednarodno smučarsko zvezo (FIS) in Smučarsko zvezo Avstrije.

125 držav je včeraj začelo podpisovati sporazum o prepovedi uporabe protipehotnih min

04. 12. 1997 09.20

Približno 125 držav, od Alžirije do Zimbabveja, je v okviru mednarodne konference včeraj v Ottawi začelo podpisovati zgodovinski sporazum o prepovedi uporabe protipehotnih min. Prva je sporazum podpisala Kanada.

20 mesecev zapora za Berlusconija

04. 12. 1997 09.16

Na milanskem sodišču so včeraj v okviru procesa o t.i korupcijski aferi Meduza predlagali 20 mesecev zaporne kazni za lastnika družbe Fininvest in voditelja italijanske desnice Silvia Berlusconija. To je prvič, da je bila proti Berlusconiju, proti kateremu tečeta še dva sodna postopka, zahtevana zaporna kazen.

Pamela Anderson in Tommy Lee se ljubita tudi na internetu

04. 12. 1997 09.06

Ameriška igralka Pamela Anderson in njen mož Tommy Lee, bobnar heavy-metal skupine Motley Crue, sta očitno obupala, da bi lahko preprečila podjetju Internet Entertainment Group (IEG) na internetu uporabo domačega video posnetka njunega spolnega občevanja. IEG je v izjavi, ki jo je objavil v ponedeljek, zapisal, da je zakonski par Lee opustil poskuse, da IEG prepove distribucijo omenjenega video posnetka prek svetovnega spleta. Leejeva sta podjetje sicer tožila zaradi kršenja zasebnosti in sprejemanja ukradene lastnine, saj trdita, da je bil ta posnetek oz. kaseta med predmeti, ki so bili leta 1995 ukradeni iz njune hiše v Malibuju.

Minister Turnšek na zasedanju obrambnih ministrov evro - atlantskega sveta za sodelovanje

04. 12. 1997 08.57

Slovenski obrambni minister Tit Turnšek se je danes v Bruslju udeležil srečanja obrambnih ministrov Evro-atlantskega partnerskega sveta, ki povezuje članice zveze NATO s partnerskimi državami. Razpravljali so o nadaljni krepitvi in poglabljanju sodelovanja.

Za srce je stres prav tako nevaren kot tobak ali holesterol

04. 12. 1997 00.00

Če se ne znajo izogniti stresnim situacijam so nekadilci in tisti, ki pazijo na zdravo prehrano, v podobni nevarnosti, da bodo doživeli infarkt, kot njihovi manj pazljivi vrstniki. Ameriško-finska raziskava, v katero je bil vključen 901 Finec v starosti od 42 do 60 let, je pokazala, da se zaradi stresa poveča krvni tlak, ki trajno zvišan poškoduje ožilje, botruje pa tudi arteriosklerozi oz. poapnitvi žil. S pomočjo ultrazvoka so raziskovalci ugotovili, da so se v arterijah oseb, ki so bile dalj časa izpostavljene stresu, oblikovale debelejše obloge, ki sodijo med glavne simptome arterioskleroze. Zato ljudje, ki se v življenju pogosto srečujejo s stresnimi situacijami, sodijo v isto rizično skupino kot kadilci in osebe s povečano količino holesterola v krvi.

Nam grozijo podnebne spremembe?

04. 12. 1997 00.00