decembra

Lennonova ulica tudi v Rusiji
14. 10. 2000 00.00
V večini mest v Rusiji imajo Leninovo ulico, industrijsko

Vrh v Biarritzu sklenjen z optimizmom
14. 10. 2000 00.00
Dvodnevno vrhunsko zasedanje Evropske unije v Biarritzu se je končalo z optimizmom francoskega predsedstva glede možnosti, da bo unija izpolnila zastavljeni rok in čez

Vrnitev vojske ZRJ na Kosovo bi zanetila novo vojno
12. 10. 2000 00.00
Civilni upravitelj ZN na Kosovu Bernard Kouchner je danes izjavil, da bi vrnitev jugoslovanske vojske na Kosovo kljub spremembi režima v Beogradu povzročila novo vojno. Poveljnik mednarodnih mirovnih sil na Kosovu (KFOR), španski general Juan Ortuno pa je danes v Madridu menil, da je navzočnost sil NATO na Kosovu jamstvo za mir na Balkanu. Na novinarsko vprašanje, ali se bodo mednarodne sile KFOR po demokratičnih spremembah v ZRJ morebiti umaknile s Kosova ali pa zmanjšale število svojih pripadnikov, je Ortuno odgovoril, da gre šele za začetek demokratičnih sprememb in da je navzočnost sil zveze NATO v pokrajini nujna. Če se bo napetost na območju zmanjšala, bo KFOR zmanjšal število svojih vojakov, je še dodal španski general. Civilni upravitelj ZN Kouchner je kot svojega morebitnega naslednika na tem položaju omenil nekdanjega vodjo britanske demokratske liberalne stranke Paddija Ashdowna. Kouchner je Ashdowna pohvalil kot zelo sposobnega in ob tem dodal, da do njegove zamenjave verjetno še ne bo prišlo tako kmalu. Glavno besedo pri tem bo imel generalni sekretar ZN Kofi Annan, je še dejal Kouchner. Kouchnerjevo ime se sicer najpogosteje pojavlja v zvezi z zamenjavo visoke komisarke ZN za begunce Sadako Ogata, ki bo 31. decembra po desetih letih zapustila to mesto.

Nobelova nagrada za literaturo Kitajcu Gao Xingjianu
12. 10. 2000 00.00
V Parizu živeči kitajski pisatelj Gao Xingjian je nepričakovani dobitnik letošnje Nobelove nagrade za literaturo. 60-letni pisatelj je nagrado prejel za opus, ki ga označuje "univerzalna veljava, grenko spoznanje in jezikovna premišljenost," je danes v Stockholmu sporočila Švedska akademija in dodala, da je Gao Xingjian, ki je kot prvi Kitajec prejel to nagrado, kitajski prozi in dramatiki odprl nove poti.

Vrh EU za zagon v pogajanjih
12. 10. 2000 00.00
Voditelji Evropske unije bodo jutri na dvodnevnem vrhunskem zasedanju v Biarritzu skušali vnesti zagon v zastala pogajanja o institucionalnih reformah, s katerimi se unija pripravlja na sprejem novih članic. Željo, da bi v Biarritzu prišlo do odločilnega premika v pogajanjih, je pred vrhom v pismu kolegom izrazil predsedujoči uniji, francoski predsednik Jacques Chirac, pozivom se je pridružila tudi Evropska komisija.

Projekt izdelave novih potnih listov
11. 10. 2000 00.00
V celjski družbi Cetis, ki zaposluje 445 delavcev, so že stekle priprave za izvajanje projekta izdelave novih potnih listov. Kot poudarja namestnica glavnega direktorja Cetisa Simona Potočnik, so v projekt, ki naj bi bil zaključen čez dve leti, že vložili 12 milijonov nemških mark. Prve serije novih potnih listov, ki so rdeče barve, bodo na voljo že decembra letos.

Blijlevens menja moštvo
11. 10. 2000 00.00
Eden najboljših kolesarskih šprinterjev, Nizozemec Jeroen Blijlevens, bo v naslednji sezoni zamenjal moštvo. Iz italijanskega Poltija, se bo preselil v belgijski Lotto.

Nobelovi nagrajenci za fiziko
10. 10. 2000 00.00
Letošnjo Nobelovo nagrado za fiziko bodo prejeli trije pionirji na področju novih informacijskih tehnologij: Belorus Zhores Alferov, Nemec Herbert Kroemer in Američan Jack Kilby. Razdelili si bodo nagrado v vrednosti devet milijonov švedskih kron (nekaj več kot milijon evrov), ki jo podeljuje švedski Nobelov sklad. Nagrajeni znanstveniki so bistveno prispevali k razvoju polprevodniških heterostruktur za hitro elektroniko in optoelektroniko, je zapisano v obrazložitvi švedske akademije znanosti. Nagrado jim bo 10. decembra v Stockholmu izročil švedski kralj Carl Gustaf XVI. Lani sta Nobelovo nagrado za fiziko prejela Nizozemca Gerardus't Hooft in Martinus Veltman.

Letošnja Nobelova nagrada za medicino Švedu in dvema Američanoma
09. 10. 2000 00.00
Letošnjo Nobelovo nagrado za medicino bodo prejeli trije raziskovalci, Šved Arvid Carlsson ter Američana Eric Kandel in Paul Greengard, in sicer za njihova revolucionarna odkritja na področju prenosa signalov med živčnimi celicami. Njihovo delo je pomembno predvsem za razumevanje Parkinsonove bolezni in za odkritje terapije, ki učinkovito pomaga pri zdravljenju te bolezni, je sporočil švedski kraljevi institut v Stockholmu. Odkritja Carlssona, Greengarda in Kandela, ki si bodo razdelili devet milijonov kron vredno nagrado, so poleg tega pomagala tudi na področju zdravljenja depresij, in sicer predvsem pri razvoju vrste antidepresivnih sredstev. Arvid Carlsson (77) se je rodil v švedskem mestu Uppsala in vodi oddelek za farmakologijo na univerzi v Goeteborgu, Paul Greengard (74) se je rodil v New Yorku, kjer danes vodi molekularni in celularni laboratorij na univerzi Rockefeller, Eric Kandel (70) pa se je rodil na Dunaju, dela pa v nevrobiološkem centru univerze Columbia v New Yorku. Uradna podelitev nagrad bo kot vsako leto 10. decembra, na dan smrti Alfreda Nobela. Nagrade bo v Stockholmu podelil švedski kralj Carl XVI Gustav.

Dogovor o prehodni vladi
09. 10. 2000 00.00
Stranke v skupščini Srbije so se dogovorile, da bodo izglasovale nezaupnico republiški vladi in oblikovale prehodno vlado izvedencev, predsednik Srbije Milan Milutinović pa bo že danes razpisal predčasne parlamentarne volitve, ki bodo 19. decembra letos.

Grytzku Mascioniju podelili Schillerjevo nagrado
08. 10. 2000 00.00
Švicarskemu pisatelju Grytzku Mascioniju so včeraj podelili Schillerjevo nagrado, ki velja za najboj ugledno švicarsko književno nagrado. Sklad Friedricha Schillerja se je s tem poklonil "virtuoznemu pisatelju, ki prestopa jezikovne in miselne meje", je odločitev utemeljila žirija. Nagrado v vrednosti 30.000 švicarskih frankov podeljujejo vsakih štiri do šest let, med drugim pa sta jo prejela tudi Friedrich Duerrenmatt in Max Frisch. Žirija je Mascionija, ki je odrastel v italijanskogovorečem delu švicarskega kantona Graubuenden, nagradila kot predstavnika italijanske manjšine. Mascioni je bralcem drugod v Švici malo znan, saj so njegova dela prevajana le v manjšem obsegu. Mascioni že od svojega 17. leta objavlja pesmi, romane, eseje, drame ter piše scenarije, poleg tega pa prevaja tudi iz slovenščine, retoromanščine in starogrškega jezika. Med njegova najpomembnejša dela sodijo pesniški zbirki "I passeri di Horkheimer" (1969) in "La vanita di scrivere" (1992), romana "Carta d'autunno" (1973) in "La notte di Apollo" (1990) ter biografija Saffo (1981). Mascioni je bil rojen 1. decembra 1936 v italijanskem mestu Villa di Tirano.

Kmalu znani Nobelovi nagrajenci za leto 2000
08. 10. 2000 00.00
V Stockholmu se bo jutri s podelitvijo Nobelove nagrade za medicino odprla "sezona" Nobelovih nagrad 2000, ki se bo prihodnji petek v Oslu sklenila s podelitvijo nagrade za mir, najprestižnejše med Nobelovimi nagradami.

Na Japonskem odprli Lennonov muzej
07. 10. 2000 00.00
Vdova britanskega pevca Johna Lennona, Yoko Ono, je v predmestju Tokia slovesno odprla prvi muzej, popolnoma posvečen članu legendarne liverpoolske skupine The Beatles. Na 3600 kvadratnih metrih in v dveh nadstropjih popolnoma nove zgradbe je mogoče v muzeju med drugim videti na roko napisane Lennonove partiture in kitaro, ki jo je slavni glasbenik igral v šestdesetih. Razstavljena sta tudi zasebni dnevnik, ki ga je Lennon pisal leta 1952, in vsa dokumentacija o okoliščinah njegove smrti. Pred njegovim newyorškim stanovanjem ga je 8. decembra 1980 ubil Mark David Chapman.

Jelcin v spominih pojasnjuje ozadje svojega odstopa
06. 10. 2000 00.00
Nekdanji ruski predsednik Boris Jelcin v svojih spominih pripoveduje o svojem nepričakovanem odstopu 31. decembra lani. Jelcin je dejal, da se je za odstop odločil sam in z velikim olajšanjem, saj je bil zelo utrujen, je zapisano v odlomkih iz njegovih spominov, ki jih je objavil ruski tisk. Edina oseba, ki je dva tedna pred Jelcinovim odstopom vedela zanj, je bil takratni premier in sedanji ruski predsednik Vladimir Putin, še piše v spominih. "Mislim, da nisem pripravljen na to, Boris Nikolajevič," je dva tedna pred Jelcinovim odstopom v pogovoru z njim dejal Putin, ki naj bi postal začasni predsednik. Od tega pogovora dalje je Jelcin s Putinom delil načrt o odstopu in predaji oblasti. V pogovoru za neki ruski tednik pa je Jelcin povedal, da njegova tretja in tudi "zadnja" knjiga spominov pripoveduje o iskanju močne politične osebnosti, ki bi ga lahko nasledila na mestu predsednika.

Zavrnili prošnjo za pogojno izpustitev
04. 10. 2000 00.00
Komisija za izpustitve zapora v Attici v ameriški zvezni državi New York je v torek po kratkem zaslišanju zavrnila prošnjo morilca britanskega glasbenika Johna Lennona za pogojno izpustitev. 45-letni Chapman je 8. decembra 1980 ustrelil Lennona, potem ko se je ta s soprogo Yoko Ono s snemanja vračal v stanovanje na newyorškem Manhattnu. Chapman je priznal nenaklepni umor in bil za dejanje leta 1981 obsojen na dosmrtno ječo z možnostjo predčasne izpustitve po dvajsetih letih prestane kazni.

Nove članice na evropskih volitvah 2004
04. 10. 2000 00.00
Evropski parlament se je na plenarnem zasedanju v Strasbourgu zavzel za tak časovni potek širitvenega procesa, da bi prve nove članice lahko sodelovale na prihodnjih volitvah evropskih poslancev v letu 2004.

Rafinerija pred podpisom posla
02. 10. 2000 00.00
Med družbo Nafta Lendava in tujim partnerjem potekajo zaključne aktivnosti za podpis triletne pogodbe o predelavi surove nafte v naftne

Evropski veterinarski inšpektorji tokrat v mlekarne
01. 10. 2000 00.00
Slovenijo bodo ta teden znova obiskali evropski veterinarski inšpektorji. V petih dneh, od 2. do 6. oktobra, bodo obiskali nekatere mlekarne, zbiralnice mleka, kmetijske obrate, seznanili se bodo s sistemom zbiranja in oddaje mleka, z zakonodajo glede organizacije dela slovenske veterinarske službe in njenimi pristojnostmi za nadzor na tem področju, s tem v zvezi pa bodo preverili tudi konkretno delovanje omenjene službe in postopke ugotavljanja posameznih kršitev, so sporočili z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Prostitucija kot zakonita dejavnost
01. 10. 2000 00.00
Na Nizozemskem je od danes najstarejša obrt zakonita dejavnost. Danes namreč začne veljati zakon o prostituciji, ki ga je nizozemski parlament sprejel decembra lani. Od 1. oktobra za javne hiše veljajo ista pravila kot za običajna podjetja, prostitutke pa morajo prijaviti svojo dejavnost.

Sony predstavil Airboard
30. 09. 2000 00.00
Japonski elektronski velikan Sony je predstavil Airboard, prenosni zaslon, s katerim lahko brskate po internetu, pošiljate elektronsko pošto in gledate televizijo. Novo napravo je predstavil kot odgovor digitalne dobe na svoj revolucionarni Walkman. Airboard, lahek 26 centimetrski zaslon, podjetje prodaja skupaj z bazno postajo za sprejem informacij. Uporabnikom pa Omogoča, da se sprehajajo po hiši in gredo celo na vrt, medtem ko ostajajo povezani s svetovnim spletom in se zabavajo z televizijo. Trgovanje z delnicami medtem ko se tuširaš, je navedeno kot ena izmed možnih uporab naprave. Možno pa je tudi brskanje po internetu in gledanje videa med kuhanjem večerje. Airboard, ki ga bo Sony na Japonskem začel prodajati 1. decembra letos, nima ločene tipkovnice, saj je tipkovnica integrirana v zaslonu. Naprava omogoča simultano prikazovanje različnih vsebin, tako da lahko uporabniki gledajo televizijo, medtem ko komunicirajo prek elektronske pošte v spodnjem delu zaslona. Naprava naj bi stala približno 120.000 jenov oziroma 1.100 dolarjev.

Hrvaški reprezentant Biščan v Liverpool
26. 09. 2000 00.00
Hrvaški nogometaš Igor Biščan, član zagrebškega Dinama, naj bi v naslednjih mesecih prestopil k angleškemu Liverpoolu, poročajo angleški časniki. Po pisanju Daily Maila naj bi Liverpool zanj odštel 4,5 milijona angleških funtov, medtem ko Guardian poroča o znesku šestih milijonov. Za hrvaškega reprezentanta naj bi se zanimala tudi Juventus in Barcelona, a naj bi bila ponudba Liverpoola finančno najugodnejša. Biščan naj bi v Liverpool prispel 15. decembra, s čimer mu bo omogočeno, da za Dinamo igra do konca jesenskega dela hrvaškega prvenstva.

Ključna priča v procesu o Lockerbiju
26. 09. 2000 00.00
Na sodnem procesu o atentatu nad Lockerbijem, ki poteka v Camp Zeistu na Nizozemskem, so danes ob okrepljenih varnostnih ukrepih zaslišali ključno pričo, Libijca Abdula Majida Giake, ki je v času napada delal za ameriško obveščevalno službo CIA.

John bi si želel moje izpustitve
26. 09. 2000 00.00
Morilec Johna Lennona, Mark Champan meni, da bi si John zagotovo želel, da ga po 20 letih izpustijo iz zapora. "Verjamem, da je bil svobodomiseln in bi si zagotovo želel, da me vidi na svobodi," je za britanski Daily Express izjavil Chapman. 45-letnega Američana bi lahko po zaslišanju, ki je napovedano v začetku oktobra, komisija za pomilostitve na prostost izpustila decembra letos. Chapman je Lennona ustrelil 8. decembra 1980 v bližini njegovega stanovanja v New Yorku.

Zavrnjena podražitev plina
25. 09. 2000 00.00
Mestni svet ljubljanske mestne občine je na predlog pristojnega odbora mestnega sveta za gospodarstvo in javnogospodarske službe zavrnil predlog za podražitev cen plina, ki ga distribuira Javno podjetje Energetika Ljubljana. Zaradi uskladitve prodajne cene plina so mestnemu svetu predlagali linearno povečanje veljavne cene plina za široko in ostalo porabo za 15,2 odstotka. Uveljavitev novih cen je bila predvidena s 1. oktobrom. Mestni svet je sprejel tudi odlok o ustanovitvi javnega zavoda športno rekreacijskega centra Tivoli. Ustanovitelj zavoda, ki ima v upravljanju športne objekte Športnega parka Tivoli, je ljubljanska mestna občina. V odloku pa so med drugim podrobno opisane dejavnosti, ki jih opravlja zavod. Svetniki so, kljub številnim pripombam, dali soglasje k statutu Centra za razvoj malega gospodarstva Ljubljana d.o.o. ter k programu dela in finančnemu načrtu centra od septembra do decembra. Svet pa je tudi sprejel polletno poročilo o izvrševanju letošnjega proračuna mestne občine.

Danes tudi o podražitvi plina
25. 09. 2000 00.00
Na dnevnem redu današnje redne seje mestnega sveta ljubljanske mestne občine je tudi predlog za podražitev cen plina, ki ga distribuira Javno podjetje Energetika Ljubljana. Zaradi uskladitve prodajne cene plina mestnemu svetu predlagajo linearno povečanje veljavne cene plina za široko in ostalo porabo za 15,2 odstotka. Uveljavitev novih cen, če bodo svetniki JP Energetika prisluhnili in sprejeli omenjeni predlog, je predvidena s 1. oktobrom.

Praznovanje v Carnegie Hallu
24. 09. 2000 00.00
Znana newyorška koncertna dvorana Carnegie Hall ta konec tedna praznuje 80-letnico svojega predsednika in svetovno znanega violinista Isaaca Sterna. Virtuoz, ki je 80. rojstni dan praznoval 21. julija, bo drevi skupaj s prijatelji in učenci nastopil na posebnem koncertu. Njegova sinova, dirigenta David in Michael, bosta vodila simfonični orkester inštituta Curtis za glasbo, pridružili pa se jim bodo znani violinisti Sarah Chang, Glenn Dicterow in Ida Kavafian ter pianisti Emanuel Ax, Yefim Bronfam in Leon Fleisher. Besedila bosta brala Sternova hčerka Shira Stern in igralec Sir Peter Ustinov. V poslopju Carnegie Halla so ob tej priložnosti odprli razstavo, posvečeno Sternu, na kateri bodo do 31. decembra na ogled dokumenti iz njegovega zasebnega arhiva. Predvajajo tudi filme o znanem violinistu, kot tudi filme, v katerih je nastopil. Isaac Stern je predsednik Carnegie Halla že od leta 1960, ko je vodil prizadevanja za ohranitev te svetovno znane koncertne dvorane, ki ji je grozilo uničenje. Stern se je rodil leta 1920 v Rusiji, z desetimi leti pa je s starši prišel v ZDA. Violino je začel igrati z osmimi leti, doslej pa je posnel že več kot sto plošč.

Začetek zasedanja obrambnih ministrov EU
22. 09. 2000 00.00
V francoskem mestu Chateau d'Ecouen so danes obrambni ministri Evropske unije začeli neformalno zasedanje, na katerem naj bi po pričakovanjih unija storila enega najkonkretnejših korakov v smeri vzpostavljanja skupnih enot za hitro posredovanje v regionalnih krizah. Ministri bodo namreč po načrtih odobrili seznam vojakov in opreme, potrebnih za ustanovitev 60.000 članskih enot, ki naj bi bile v skladu s ciljem, zastavljenim decembra lani na vrhu v Helsinkih, vzpostavljene do leta 2003.

Lufthansa kupuje delež v konkurenčni nemški letalski družbi
21. 09. 2000 00.00
Lufthansa bo do konca leta kupila 24,9-odstotni delež v konkurenčni nemški letalski družbi Eurowings in s tem ponudila prebivalcem največje nemške zvezne dežele Severno Porenje - Vestfalija bolj neposredne povezave do evropskih poslovnih centrov.

Proces Lockerbie se nadaljuje
21. 09. 2000 00.00
Na sojenju v procesu Lockerbie proti domnevnima libijskima teroristoma, ki poteka v nizozemskem oporišču Camp Zeist, je obramba danes ostro obsodila ameriško osrednjo obveščevalno agencijo CIA, češ da je sodišču prikrivala pomembne dokumente, ki bi lahko spremenili potek sojenja. Po mnenju obrambe je CIA zdržala pomembne podatke o Abdulu Mažidu Giaki, članu libijske tajne službe, ki je ključna priča v procesu. Iz tajnih dokumentov, ki naj bi jih CIA skrivala, naj bi bilo med drugim razvidno, da ključna priča ni ničesar vedela o kovčku, v katerem je bila bomba in da eden od obtoženih sploh ni bil član libijskih varnostnih sil, kot je navedeno v obtožnici.

Delničarjem Telekoma 310 tolarjev na delnico
21. 09. 2000 00.00
Delničarji Telekoma Telekoma so na današnji skupščini za dividende namenili 2 milijardi in 25 milijonov tolarjev, kar je 310 tolarjev na delnico. Delničarje pa bolj skrbi letošnji dobiček. Čeprav so na Telekomu sprva načrtovali, da ga bo za več kot 15 milijard, so pred kratkim to številko zmanjšali skoraj za polovico.