decembra
VW sklenil pogodbo s svojimi delavci
19. 09. 2000 00.00
Nemški avtomobilski proizvajalec Volkswagen (VW) je objavil, da bo svojim 104.000 delavcem v Nemčiji v naslednjih dveh letih povečal plače za 5 odstotkov.
Aretiran vodija baskovskih teroristov
16. 09. 2000 00.00
Francoska policija je sinoči na jugu države aretirala Ignacija Garcio Arreguija, voditelja baskovske teroristične organizacije ETA. Arreguija so popoldne prepeljali v Pariz, kjer ga bodo zaslišali. V obsežni akciji je policija aretirala 24 voditeljev baskovske teroristične organizacije. Med njimi se je po naključju znašel tudi njihov glavni vodja 44-letni Arregui.
Protesti se širijo
15. 09. 2000 00.00
Glavni sindikati italijanskih cestnih prevoznikov so z vlado sinoči dosegli dogovor o znižanju cen goriva za približno 120 lir (12 tolarjev) na liter, so danes sporočili sindikalni viri. V Veliki Britaniji pa so po šestih dneh blokade zaradi visokih cen cisterne vso noč oskrbovale črpalke z bencinom, tako da naj bi po napovedih naftne industrije do drevi odprli 20 odstotkov od skoraj 13.000 črpalk na otoku.
Telekom letos z manjšim dobičkom od pričakovanega
15. 09. 2000 00.00
Nadzorni svet Telekoma je danes obravnaval rebalans letošnjega poslovnega načrta, ki ga je nedavno sprejela uprava podjetja. Kot je poročal Radio Slovenija, bo imelo podjetje zaradi nižjih prihodkov na voljo tudi manj denarja za naložbe, odpadle pa bodo tudi napovedane še neuresničene dokapitalizacije hčerinskih družb Mobitela in Siola. Gospodarski kolegij predsednika vlade pa se je danes seznanil z modelom nadaljnje privatizacije Telekoma, ki ga je pripravila londonska svetovalna družba Price Waterhouse Cooper's. Ker bo Telekom letos zabeležil slabše poslovne rezultate, se bo samo obseg načrtovanih naložb skrčil za približno 10 milijard tolarjev. Številke tudi kažejo, da bodo letošnji prihodki iz poslovanja Telekoma dosegli okoli 82 milijard tolarjev ali za dobrih osem milijard manj od načrtovanega, kljub vsemu pa bodo za 13 odstotkov višji kot lani. Krepko nižji bo tudi čisti dobiček - po rebalansu naj bi bil ta 8,6 milijarde tolarjev- ali skoraj 7 milijard tolarjev manj od načrtovanega. Razlogi za tolikšen izpad prihodka naj bi bili zlasti v učinku znižanja neto cen zaradi uvedbe DDV in spremembe tarifnega sistema decembra lani, je še poročal Radio Slovenija. Čeprav podrobnosti privatizacije Telekoma javnosti še niso znane, pa naj bi omenjena londonska družba po poročanju Radia Slovenija, ki se sklicuje na neuradne vire, pripravila kar tri različice, tudi z možnostjo prodaje dela državnega deleža, a ne več kot 15-odstotnega. Država naj bi tako vsekakor zadržala večinski delež. Britanci tudi predlagajo, da bi s kotacijo Telekomovih delnic na borzi počakali oziroma da naj se privatizacija udejani sočasno z uvrstitvijo telekomovih delnic na ljubljansko borzo.
ZLRP o uresničevanju zakona
13. 09. 2000 00.00
Doslej rešenih 50 odstotkov vloženih zahtevkov za denacionalizacijo pomeni za pravno državo enega njenih največjih neuspehov, poudarjajo v Združenju lastnikov razlaščenega premoženja Slovenije (ZLRP) ob deveti obletnici uveljavitve zakona o denacionalizaciji, ki bo decembra letos.
Wen Ho Leeju se obeta svoboda
11. 09. 2000 00.00
Ameriški znanstvenik tajvanskega rodu Wen Ho Lee (59), ki je bil zaprt od lanskega decembra, uradno zaradi kopiranja zaupnih podatkov o jedrski tehnologiji iz računalnika v Los Alamosu, kjer je bil zaposlen, neuradno pa, ker naj bi vohunil za Kitajsko, bo kmalu na prostosti.
EU ne bo znižala davkov na goriva
09. 09. 2000 00.00
Finančni ministri Evropske unije, ki so se
Vrh EU v Nici mora uspeti
07. 09. 2000 00.00
Italijanski zunanji minister Lamberto Dini in evropski komisar za širitev Guenter Verheugen sta se na današnjem srečanju v Rimu strinjala, da vrh EU v Nici v začetku decembra, na katerem naj bi unija dosegla dogovor o institucionalnih reformah, mora uspeti. "Da, prepričan sem. To bomo dosegli, ker to moramo doseči," je poudaril Verheugen, medtem ko je Dini dodal, da "si neuspeha ne moremo privoščiti". Kot je ponovil Verheugen, se je EU obvezala, da bo pripravljena na širitev do konca 2002, ob tem pa dodal, da mora vrh v Nici uspeti, "da ne bi razočarali držav kandidatk za vstop v EU". Glede slednjih je Verheugen potrdil, da pri njih ne prihaja do zastojev in da si je vsaka kandidatka postavila svoj cilj za vstop v EU. Nekatere države bodo pripravljene leta 2003, druge leto kasneje, medtem ko Romunija in Bolgarija načrtujeta vstop za leto 2005, je povedal Verheugen. Evropski komisar je še poudaril, da bodo vsako kandidatko ocenjevali individualno v skladu z napredkom, ki ga je naredila v procesu prilagajanja EU.
Veliko zanimanje za razstavo Picassovih del
05. 09. 2000 00.00
Še preden so v Umetniškem forumu Bank Austria na Dunaju odprli razstavo del znanega španskega slikarja Pabla Picassa, so ljudje pokazali veliko zanimanje za umetnine iz zbirke umetnikovega nečaka Bernarda Picassa. Za razstavo, ki bo na ogled od 6. septembra do 7. januarja 2001, so doslej v predprodaji prodali že 10.000 vstopnic. Cena vstopnic brez popusta je 1800 tolarjev. Razstavljena dela, ki so tematsko posvečena podobi človeka, si bo javnost lahko ogledala prvič. Prireditelji pričakujejo, da bo razstavo skupno obiskalo približno 200.000 ljudi. Pablo Picasso je po smrti zapustil približno 35.000 slik, risb in skulptur, od tega je petino umetniških del podedoval njegov nečak Bernard, ki je 70 slik in 34 skulptur posodil za razstavo na Dunaju. Umetnine bodo razstavljene na 1.300 kvadratnih metrih površine, iz Pariza pa so jih na Dunaj prepeljali v treh posebej zaščitenih tovornjakih. Najstarejši razstavljeni deli izvirata iz leta 1899, najnovejše pa je delo iz leta 1972. Največja slika je velika 195x130 centimetrov, medtem ko najmanjše razstavljeno delo meri 9x14 centimetrov. V okviru razstave bodo 13. septembra, 11. oktobra, 15. novembra in 13. decembra organizirali tudi vodenje po razstavi v jeziku kretenj. Poleg tega si bodo obiskovalci, ki bodo vstopnico kupili eno uro pred zaprtjem razstave, dela lahko ogledali v dvoje, pri tem pa bodo plačali ceno ene vstopnice. Vsako nedeljo ob 11. uri bodo organizirali posebno vodenje po razstavi za otroke.
Povračilni letalski napad na Irak
03. 09. 2000 00.00
Predstavniki ameriške vojske so potrdili, da so včeraj letala NATO napadla nekaj ciljev v južnem Iraku in se varno vrnila v baze. "Napadi so odgovor na protiletalski ogenj Iračanov na letala koalicije, ki so delovala v skladu z resolucijo Varnostnega sveta ZN", so sporočili z ameriške centralne komande v letalski bazi Macdill na Floridi. Predstavniki ZDA so dejali, da je bil namen 'zmanjšati zmožnost Iraka, da bi ogrožal letala in pilote koalicijskih sil, ki kontrolirajo področje prepovedano za polete v Iraku. Zadnji tak napad se je zgodil 30. avgusta. Britanija je izjavila, da v sobotnih napadih niso sodelovala njena letala.
Zavrnjen izpust domnevnega vohuna
02. 09. 2000 00.00
Prizivno sodišče v Denverju je takoj po prejemu pritožbe tožilstva na odločitev sodnika Jamesa Parkerja v Albuquerqueju o izpustitvi iz pripora po plačilu varščine za jedrskega znanstvenika po rodu s tajvana Wen Ho Leeja, to odločitev zavrnilo in ukazalo, da mora Lee ostati v zaporu.
Scala bo svoja vrata odprla 12. septembra
01. 09. 2000 00.00
Slovita milanska operna hiša Scala bo novo sezono začela 12. septembra z uprizoritvijo Puccinijeve La Boheme, ki jo je režiral sam Franco Zeffirelli. V prenovljeni operi pa ni več na voljo 160 sedežev na zadnji galeriji, kjer se je pogosto odločalo o uspehu posameznih opernih uprizoritev. Takšno odločitev je sprejelo ministrstvo za kulturon iz varnostnih razlogov. Na voljo so tako trenutno le oštevilčeni sedeži, kljub temu pa komisija, pristojna za varnostna vprašanja, išče rešitev, s katero bi omogočili, da bi bila zadnja galerija vsaj delno odprta za javnost. Scala ima težave z varnostjo že od leta 1984, vse varnostne zahteve pa naj bi v poslopju izpolnili šele do konca leta 2003. Operno hišo naj bi zato vnovič zaprli od januarja 2002 do decembra 2003.
Baltske države kmalu v EU
31. 08. 2000 00.00
Visoki predstavnik EU za skupno varnostno in zunanjo politiko Javier Solana, ki se je udeležil srečanja zunanjih ministrov nordijskih in baltskih držav v danskem Middelfartu, je dejal, da bi se baltske države lahko že kmalu vključile v EU in zvezo NATO, ter izrazil prepričanje, da se bosta oba procesa širitve kmalu končala. Tudi danski zunanji minister Niels Helveg Petersen je menil, da se baltske države zelo hitro približujejo vstopu v EU in da so naredile velik napredek pri izpolnjevanju kriterijev polnopravno članstvo. Po njegovih besedah je bila odločitev na vrhu EU lani decembra v Helsinkih za pogajanja z vsemi desetimi vzhodnoevropskimi državami zelo modra. Petersen je poudaril, da je pomembno, da se Estonija, Litva in Latvija istočasno pogajajo za vstop. Zunanja ministra Estonije in Latvije ter pomočnik litvanskega zunanjega ministra so izrazili zadovoljstvo s potekom in hitrostjo pogajanj z EU. Zunanji ministri nordijskih in baltskih držav so se strinjali, da mora EU do konca leta dokončati reformo evropskih institucij. Danski zunanji minister meni, da je to uresničljiv cilj.
Sestali se bodo delničarji Simobila
27. 08. 2000 00.00
Delničarji Simobila se bodo jutri na sedežu družbe v Ljubljani sestali na 9. skupščini. Odločali bodo o predlogu, ali je uprava tega operaterja mobilne telefonije dolžna omogočiti predvidenim kupcem popolno poslovno analizo družbe in jim predložiti na vpogled vse akte družbe, pogodbe in listine, na katere se akti družbe sklicujejo, pogodbe med družbo in tretjimi, ostale pogodbe v zvezi z družbo ter ostalo poslovno dokumentacijo in listine družbe. Kot je znano, je avstrijski operater mobilne telefonije Mobilkom delničarjem Simobila nedavno uradno posredoval svojo ponudbo za odkup delnic, ki jo je 22. julija letos del delničarjev tudi sprejel. Po neuradnih podatkih naj bi Mobilkom za delnico Simobila ponudil 4400 tolarjev oziroma tri- do štirikratnik sredstev, ki so jih delničarji vložili v Simobil. V sodni register je vpisanih 9,3 milijona Simobilovih delnic. Od teh je vsaka nominalno vredna 1000 tolarjev, celoten Simobil pa naj bi bil vreden 40,9 milijarde tolarjev. Če bi avstrijskemu Mobilkomu uspel nakup večinskega, predvidoma 53- odstotnega deleža Simobila v vrednosti približno 22 milijard tolarjev, bi bil to verjetno največji tuji prevzem v Sloveniji doslej. Simobil ima trenutno približno desetodstotni tržni delež in prek 70.000 uporabnikov. Delniška družba Simobil je bila ustanovljena decembra 1997, oktobra 1998 pa je s slovensko vlado podpisala koncesijsko pogodbo. Največji posamični delničar družbe je bila konec julija švedska Telia, ki je imela v lasti 29,3 odstotka delnic, po 17,5 odstotka sta imela pid Kmečka družba in Istrabenz, po 11,6 odstotka Iskratel in Intereuropa, Probanka in Medaljon sta bila lastnika vsak po pet odstotkov delnic, Telmont pa preostalih 2,4 odstotka. Simobil je lani ustvaril 2,3 milijarde prihodkov od prodaje in 1,8 milijarde tolarjev izgube, ki pa je predvsem posledica stroškov, potrebnih za zagon projekta, ter obsežnih investicij. Celotne naložbe družbe so ob koncu lanskega leta dosegla 12 milijard tolarjev.
Alžirska vlada odstopila
26. 08. 2000 00.00
Alžirski premier Ahmed Benbitour je danes predsedniku Abdelazizu Boutefliki ponudil odstop svoje vlade, so sporočili iz kabineta alžirskega predsednika. Benbitourjeva vlada, ki je bila oblikovana decembra lani, je bila sestavljena iz predstavnikov petih različnih strank.
Haider bo obiskal papeža
26. 08. 2000 00.00
Vatikan je potrdil, da bo papež Janez Pavel II. 16. decembra sprejel nekdanjega vodjo avstrijskih svobodnjakov Jörga Haiderja z delegacijo, je poročala italijanska televizija. Delegacija na čelu s Haiderjem naj bi v Vatikan z avstrijske Koroške prinesla božično drevo, ki bo med prazniki stalo na Trgu sv. Marka. V delegaciji naj bi bili tudi član parlamenta, duhovnik in vernik oziroma vernica.
Pučnik toži DZ
25. 08. 2000 00.00
176 udeležencev referenduma o volilnem sistemu na čelu z Jožetom Pučnikom, je danes na Evropsko sodišče za človekove pravice naslovilo tožbo zoper državni zbor. Očitajo mu izničenje odločitve, da je na referendumu decembra leta 1996 zmagal dvokrožni večinski sistem. To odločitev je takrat blagoslovilo celo Ustavno sodišče.
Volitve v Čečeniji
20. 08. 2000 00.00
V Čečeniji so se danes začele parlamentarne volitve v spodnji dom ruskega parlamenta, dumo. Te bi sicer morale kot drugod po Rusiji izvesti že decembra lani, vendar so jih zaradi hudih spopadov med rusko vojsko in uporniki preložili. Nekaj ur po odprtju volišč je volilo devet odstotkov volilnih upravičencev, je ruska tiskovna agencija Itar-Tass izvedela pri osrednji volilni komisiji. Najvišja volilna udeležba je bila na območju Šaroja (40-odstotna) in Šatoja (več kot 35-odstotna), v čečenski prestolnici Grozni pa je doslej volilo šest odstotkov volilnih upravičencev. Predstavnik osrednje volilne komisije je še povedal, da volitve potekajo mirno. Danes ponoči pa je bilo sicer deset napadov na volišča v republiki. Volitve v Čečeniji bi sicer morali kot drugod po Rusiji izvesti že decembra lani, vendar so jih tedaj zaradi hudih spopadov med zvezno vojsko in uporniki preložili. Med volivci je tudi 23.000 ruskih vojakov, ki so nastanjeni v Čečeniji.
ETA prevzela odgovornost za 12 napadov
11. 08. 2000 00.00
Včerajšnji spopadi v predmestju San Sebastiana med policijo in privrženci baskovske separatistične organizacije ETA so bili hudi. Napetosti na področjih kjer živijo Baski, so po treh eksplozijah, ki so v 24 urah ubile tri ljudi, deželo pahnile v obsedno stanje. Baskovska separatistična organizacija ETA je danes prevzela odgovornost za dvanajst terorističnih napadov med 9. majem in 29. julijem, v katerih sta umrla dva človeka. ETA je tako prevzela odgovornost za umor nekdanjega socialističnega predsednika baskovske pokrajine Guipuzcoa Juana Marie Jaureguija, ki naj bi po trditvah baskovskih separatistov zadnja leta delal za španske varnostne službe v Latinski Ameriki. Organizacija je odgovorna tudi za umor mestnega svetnika vladajoče Ljudske stranke v Malagi Joseja Marie Martina Carpene. Med drugim je ETA v sporočilu baskovskemu časniku Egunkaria priznala, da je 12. julija podstavila bombo v središču Madrida. Žrtev ni bilo, močno pa sta bili poškodovani dve veleblagovnici. ETA je tudi izjavila, da so podstavili dva avtomobila-bombi v dveh gostonaseljenih predmestjih Bilbaa z namenom kaznovanja ljudi, ki so odgovorni za škodo v domovini Baskov - med temi je tudi Emilio Ybarra, predsednik banke Banco Bilbao Vizcaya Argentaria. Nihče ni bil ubit v teh dveh napadih.
Tudi Walesa opran suma
11. 08. 2000 00.00
Posebno sodišče je danes presodilo, da nekdanji voditelj poljskega sindikata Solidarnost Lech Walesa ni sodeloval z nekdanjo komunistično tajno policijo SB. Sodišče je presodilo, da je izjava Walese, v kateri je zanikal sodelovanje z omenjeno policijo, resnična.
Podpisali dogovor o realizaciji sporazuma
07. 08. 2000 13.09
Na ministrstvu za zdravstvo so dopoldne podpisali dogovor o realizaciji sporazuma o aneksu h kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi, na podlagi katerega bo tretji obrok dodatka za zdravstveno nego v letošnjem letu izplačan v dveh delih, in sicer prva polovica od 1. maja, druga pa od 1. decembra.
Odvisnost ni kriminal, temveč bolezen
07. 08. 2000 12.50
Urad za droge se je v sodelovanju z uradom za šolstvo ter ministrstvom za šolstvo in šport zelo pospešeno in intenzivno usmeril zlasti na področje primarne preventive v slovenskih šolah in ozaveščanje čim širše javnosti, da odvisnosti od drog ne bi več razumeli kot kriminal, temveč bolezen, ki jo je potrebno ustrezno zdraviti. V ta namen je urad za droge izdal 10.000 zloženk v velikosti kreditne kartice, ki kljub majhnosti vsebujejo 35 koristnih telefonskih številk, na katerih bodo vsi, ki imajo težave, lahko dobili ustrezne informacije o odvisnosti od drog ter različnih programih vladnih in nevladnih organizacij, ki delujejo na tem področju, je na novinarski konferenci povedal direktor urada za droge Milan Krek.
V obrtnem registru več kot 41.000 oseb
06. 08. 2000 11.55
Pri Obrtni zbornici Slovenije (OZS) je bilo konec decembra 1999 v obrtni register vpisanih 41.093 fizičnih in 5245 pravnih oseb. Obrtne dejavnosti ter domačo in umetno obrt opravlja 86,2 odstotka fizičnih in 13,8 odstotka pravnih oseb; obrti podobne dejavnosti pa opravlja 90,8 odstotka fizičnih in 9,2 odstotka pravnih oseb. Status samostojnega podjetnika posameznika je imelo 99 odstotkov fizičnih oseb.
V obrtnem registru več kot 41.000 oseb
06. 08. 2000 00.00
Pri Obrtni zbornici Slovenije (OZS) je bilo konec decembra 1999 v obrtni register vpisanih 41.093 fizičnih in 5245 pravnih oseb. Obrtne dejavnosti ter domačo in umetno obrt opravlja 86,2 odstotka fizičnih in 13,8 odstotka pravnih oseb
FIFA potrdila mednarodni koledar
05. 08. 2000 19.54
Mednarodna nogometna zveza (FIFA) je na kongresu v Zürichu potrdila mednarodni koledar tekmovanj, ki bo stopil v veljavo leta 2002. Novi koledar dovoljuje posameznim državnim prvenstvom, da tekmovanja izpeljejo, kadar želijo, ne smejo pa se križati z 12 datumi, rezerviranimi za mednarodna srečanja.
Osebni predmeti Marie Callas na dražbi
03. 08. 2000 19.44
Na dražbah v Parizu bo 2. in 3. decembra naprodaj več kot 2000 osebnih predmetov nekdanje operne dive Marie Callas, so sporočili organizatorji. Na dražbah bodo prodajali njeno pohištvo, umetniška dela, nakit, obleke, pisma, fotografije in partiture iz dveh zasebnih zbirk. Med drugim bo naprodaj pevkina biblija, album z osebnimi fotografijami, pisma njene prve učiteljice petja Elvire de Hidalgo, pismo italijanskega režiserja Luchina Viscontija in dva portreta Callasove, ki ju je naslikal režiser Pier Paolo Pasolini. Občudovalci najbolj znane sopranistke 20. stoletja bodo na dražbah lahko kupili tudi njena sončna očala in kimono.
Tomšičevci na festivalu nagrajenih zborov
03. 08. 2000 00.00
Akademski pevski zbor Tone Tomšič, ki ga vodi Stojan Kuret, se bo kot zmagovalec lanskega tekmovanja v francoskem Toursu konec tega tedna udeležil VIII. mednarodnega zborovskega festivala zmagovalcev, ki bo potekal v več krajih Provanse. Organizatorji festivala na koncertiranje v tej južni francoski pokrajini povabijo le tri vrhunske evropske zbore. Poleg ljubljanskega se bosta festivala Choeurs laureats 2000 tako udeležila še mešani komorni zbor Nordic Voices z Norveške, ki je lani zmagal v kategoriji vokalnih skupin v španski Tolosi, in praški Filharmonični mladinski zbor, nosilec velike nagrade Evrope leta 1998. APZ Tone Tomšič bo imel v sklopu festivala tri celovečerne koncerte - 4. avgusta v katedrali mesta Carpentras, 5. avgusta v katedrali mesta Vaison-la-Romaine in 6. avgusta v katedrali mesta Sainte-Jalle. Predstavniki tomšičevcev so obenem za jesen napovedali koncertno turnejo zbora po Nemčiji in Rusiji, decembra pa gostovanje v Kairski operi.
Avstralci z novim teniškim kapetanom
02. 08. 2000 15.58
John Fitzgerald je novi kapetan avstralske teniške reprezentance. Fitzgerald bo na prestižnem teniškem položaju zamenjal Johna Newcomba šele po finalnem srečanju Davisovega pokala med Španijo in Avstralijo, ki bo od 8. do 10. decembra v Barceloni.
Tomšičevci na festivalu nagrajenih zborov
01. 08. 2000 15.00
Akademski pevski zbor Tone Tomšič, ki ga vodi Stojan Kuret, se bo kot zmagovalec lanskega tekmovanja v francoskem Toursu konec tega tedna udeležil VIII. mednarodnega zborovskega festivala zmagovalcev, ki bo potekal v več krajih Provanse. Organizatorji festivala na koncertiranje v tej južni francoski pokrajini povabijo le tri vrhunske evropske zbore. Poleg ljubljanskega se bosta festivala Choeurs laureats 2000 tako udeležila še mešani komorni zbor Nordic Voices z Norveške, ki je lani zmagal v kategoriji vokalnih skupin v španski Tolosi, in praški Filharmonični mladinski zbor, nosilec velike nagrade Evrope leta 1998. APZ Tone Tomšič bo imel v sklopu festivala tri celovečerne koncerte - 4. avgusta v katedrali mesta Carpentras, 5. avgusta v katedrali mesta Vaison-la-Romaine in 6. avgusta v katedrali mesta Sainte-Jalle. Predstavniki tomšičevcev so obenem za jesen napovedali koncertno turnejo zbora po Nemčiji in Rusiji, decembra pa gostovanje v Kairski operi.
V Venezueli zmagal Chavez
31. 07. 2000 17.17
Na predsedniških volitvah v Venezueli je z veliko prednostjo zmagal dosedanji predsednik države in vlade Hugo Chavez. Chavez je po preštetih 77 odstotkih volilnih glasov na nedeljskih volitvah dobil 59,5 odstotka glasov. Chavez, ki je na oblasti od leta 1999, si je tako zagotovil šestletni mandat, je sporočila osrednja volilna komisija.