demonstracije
Demonstracije v škotskem oporišču jedrskih podmornic
12. 02. 2001 00.00
Policija je danes aretirala približno 60 demonstrantov, med njimi tudi laburističnega in socialističnega poslanca, ki so skušali vdreti v pomorsko oporišče Faslane na zahodu Škotske, kjer so nameščene britanske jedrske podmornice. Demonstranti –
Obletnica islamske revolucije
10. 02. 2001 00.00
Iranski predsednik Mohamed Hatami je ob 22. obletnici islamske revolucije posvaril, naj država ne popusti pri prizadevanjih za reforme. Na slovesnosti se je zbralo več sto tisoč ljudi, ki so proslavili islamsko revolucijo in vrnitev Ajatole Homeinija februarja leta 1979 na oblast.
Norac osumljen vojnih zločinov
09. 02. 2001 00.00
Hrvaška policija tudi danes nadaljuje iskanje upokojenega generala Mirka Noraca, ki je osumljen vojnih zločinov in za katerim je bila včeraj zvečer razpisana tiralica. Na zahtevo sodišča na Reki je zagrebška policija skušala Noraca, ki je osumljen, da je leta 1991 kot poveljnik obrambe v Gospiću sodeloval v pobojih srbskih civilistov na tem območju, aretirati že v sredo. Noraca je skupaj s še 11 generali lani jeseni zaradi pisma, v katerem so generali javno kritizirali novo hrvaško oblast, upokojil hrvaški predsednik Stipe Mesić.
Delegacija EU v Beogradu
08. 02. 2001 00.00
Visoka delegacija Evropske unije, ki je na obisku v Beogradu, je jugoslovansko vodstvo ponovno opozorila na nujnost sodelovanja z haaškim mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Vodja delegacije, švedska zunanja ministrica Anne Lindh, je po srečanju z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico dejala, da mora Beograd kmalu jasno pokazati pripravljenost za sodelovanje, s čimer je mislila predvsem na izročitev nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića, ki ga je haaško sodišče obsodilo vojnih zločinov. Delegacija EU, v kateri sta še evropski komisar za zunanje odnose Chris Patten in visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana, je ZRJ obljubila gospodarsko in finančno pomoč, če bo država vodila demokratično politiko in izpeljala demokratične reforme.
Opozorilni streli za Wahidove privržence
07. 02. 2001 00.00
Pristaši indonezijskega predsednika Abdurrahmana Wahida, ki je obtožen korupcije, so v Surabayi pripravili množične demonstracije, kjer se je zbralo prek 50.000 protestnikov. Posegla je tudi policija, ki je proti protestnikom, ko so le-ti skušali zasesti poslopje nekdanje vladajoče stranke, izstrelila opozorilne strele in uporabila solzivec. V incidentih je bilo ranjenih več demonstrantov in trije policisti.
Obletnica avstrijske vladne koalicije
04. 02. 2001 00.00
Avstrijska vladna koalicija ljudske stranke in svobodnjakov praznuje prvo obletnico delovanja. Proslave ob enoletnem vladanju te sporne koalicije spremljajo demonstracije nasprotnikov črno-modre vlade. Ob tem se je oglasil tudi Koroški deželni vladar Jörg Haider, ki je napovedal, da bi morala koalicija svobodnjakov in ljudske stranke vladati še en mandat. V intervjuju za avstrijski časnik Kurier je Haider še poudaril, da bi bilo prav, če bi kanclersko mesto v naslednjem mandatu pripadlo svobodnjakom.
Protesti Albancev na Kosovu
03. 02. 2001 00.00
Na tisoče Albancev se je po vsem Kosovu s prižganimi svečami spomnilo rojakov, ki so bili pred letom dni ubiti v nemirih v Kosovski Mitrovici. Do pričakovanih nasilnih protestov Albancev, ki so pred dnevi izbruhnili v južnem, albanskem delu razdeljenega mesta, ni prišlo. Načrtovane demonstracije v Kosovski Mitrovici so bile po srečanju lokalnih albanskih voditeljev s predstavniki civilne misije ZN na Kosovu odpovedane.
Množični protest proti Wahidu
29. 01. 2001 00.00
Na največjem protestnem zborovanju proti indonezijskemu predsedniku Abdurrahmanu Wahidu se je danes v Džakarti zbralo 10.000 ljudi, ki zaradi Wahidove domnevne vpletenosti v korupcijske afere zahtevajo njegov odstop. Več tisoč študentov je skušalo vdreti na dvorišče parlamenta, kjer poslanci razpravljajo o korupcijskih obtožbah proti Wahidu. Policija je na njihovo obmetavanje s kamenjem odgovorila s solzivcem in opozorilnimi streli, v spopadih pa huje pretepla tri študente. Na dvorišče parlamenta so sicer dovolili približno tisoč privržencem Wahida, njihove izjave podpore pa so zbledele ob množičnem nasprotovanju pred ograjo.
Spomin na holokavst
27. 01. 2001 00.00
Danes mineva 56 let, odkar so zavezniki osvobodili zloglasno koncentracijsko taborišče Auschwitz. Okoli tisoč nekdanjih zapornikov in njihovih sorodnikov se je ob obletnici zbralo v taborišču smrti, kjer je med drugo svetovno vojno umrlo dva milijona taboriščnikov. Žrtvam holokavsta so se s mirnimi demonstracijami proti nacizmu poklonili tudi v Berlinu.
Vsaj 13 žrtev demonstracij
27. 01. 2001 00.00
V današnjih spopadih s policijo na otočju Zanzibar je bilo ubitih vsaj 12 opozicijskih protestnikov. Le-ti so na demonstracijah zahtevali ponovitev nedavnih spornih volitev. Tamkajšnja policija je sporočila, da je bil v spopadih ubit tudi nek policist. Za danes napovedane demonstracije je vlada prepovedala že v sredo, policija pa je aretirala voditelja najpomembnejše opozicijske stranke Ibrahima Lipumbo.
Powell skozi prvo glasovanje v senatu
19. 01. 2001 00.00
Zunanjepolitični odbor ameriškega senata, ki šteje devet članov, je včeraj soglasno potrdil imenovanje Colina Powella za ameriškega državnega sekretarja. Powellovo imenovanje naj bi danes na plenarnem zasedanju potrdil celoten ameriški senat.
Demonstracije v Manili
17. 01. 2001 00.00
Na ulicah Manile danes demonstrira več desettisoč ljudi, ki kritizirajo odločitev filipinskega senata, da ne da svojega dovoljenja za pregled bančnih računov, na katerih naj bi predsednik Joseph Estrada skrival denar, pridobljen s korupcijo. Odločitev senata je pod vprašaj postavila nadaljevanje postopka proti Estradi.
Husein govori o zmagi
17. 01. 2001 00.00
Iraški predsednik Sadam Husein je ob današnji deseti obletnici začetka zalivske vojne dejal, da so "Iračani premagali svoje sovražnike, v naslednjih etapah pa bodo z božjo pomočjo dokončno zmagali". V Bagdadu so sicer danes potekale demonstracije, na katerih so sežigali ameriške in britanske zastave, udeležili pa so se jih tudi nekateri Američani, ki se zavzemajo za odpravo sankcij ZN proti Iraku.
Odstopil direktor češke televizije
11. 01. 2001 00.00
Sporni generalni direktor češke državne televizije Jiri Hodač je zaradi nenehnega pritiska novinarjev odstopil. V odstopni izjavi je dejal, da svojega dela ne more korektno opravljati, saj naj bi prejšnji teden zaradi izčrpanosti nekaj dni celo preživel v bolnišnici. Hodač je bil na mesto direktorja imenovan prejšnji mesec, novinarji pa so zahtevali njegov odstop, ker naj bi z naklonjenostjo glavnima strankama v češkem parlamentu vplival na uredniško politiko televizije.
Podpora stavkajočim češkim novinarjem
03. 01. 2001 00.00
V Pragi so danes potekale demonstracije v podporo stavkajočim novinarjem javne češke televizije, h katerim je pozvala državljanska pobuda z imenom ČT - stvar javnosti, v kateri so združene številne znane osebnosti. Po podatkih neke zasebne češke televizije se je že ob začetku demonstracij zbralo več deset tisoč protestnikov.
Demonstracije v Španiji
15. 12. 2000 00.00
Občinski svetnik španske vladajoče Ljudske stranke Francisco Cano, ki je bil v četrtek hudo ranjen v eksploziji avtomobila bombe v Terrassi v predmestju Barcelone, je v bolnišnici podlegel poškodbam, so povedali v vladi španskega premiera Joseja Marie Aznarja. Kot so še pojasnili, je Cano umrl v eksploziji bombe, nameščene pod njegovo vozilo.
Demonstracije v Nici postale nasilne
07. 12. 2000 00.00
Demonstracije, ki od včeraj spremljajo vrh EU v Nici, so danes postale nasilne. Potem ko so nasprotniki globalizacije zažgali bančno izpostavo, metali steklenice in razbili več izložb ter skušali prevrniti barikade, so se na železniški postaji spopadli s policisti, ki so uporabili solzivec. Priče trdijo, da se je s policijo spopadlo je kakšnih 300 militantnih protestnikov, potem ko so izvedeli, da so njihovim italijanskim kolegom prepovedali vstop v Francijo. Po podatkih policije je bilo 16 policistov ranjenih, eden težje. Včeraj se je mirnih demonstracij udeležilo okoli 60.000 sindikalistov in aktivistov proti globalizaciji. Doseči želijo, da bi listina EU o temeljnih pravicah - z njeno razglasitvijo se bo vrh EU popoldne začel - postala zavezujoča in da bi podrobneje opredeljevala socialne pravice. V podporo širitvi pa se bodo danes v Nici zbrali tudi Mladi evropski federalisti in podprli institucionalne reforme unije
Razglašena listina EU o pravicah
07. 12. 2000 00.00
Z razglasitvijo listine EU o temeljnih človekovih pravicah se je v Nici uradno začelo vrhunsko zasedanje petnajsterice. Listina je prvi dokument, ki integralno opredeljuje temeljne pravice in svoboščine državljanov EU, vendar njen status ostaja zgolj na ravni politične deklaracije, saj kljub pritisku Evropskega parlamenta in Evropske komisije članice niso dosegle soglasja, da bi postala pravno zavezujoča. Listino so v Nici slovesno podpisali predsednica Evropskega parlamenta Nicole Fontaine, predsednik Evropske komisije Romano Prodi in, v imenu predsedstva EU, francoski zunanji minister Hubert Vedrine. Listina v 54 členih razčlenjuje šest osnovnih temeljnih vrednot: dostojanstvo, svoboščine, enakopravnost, solidarnost, državljanstvo in načela pravičnega sodstva. Poleg klasičnih civilnih in političnih pravic opredeljuje še temeljne ekonomske in socialne pravice in zajema vprašanja določenih pravic, ki jih odpira razvoj novih tehnologij.
Demonstracije v Nici
06. 12. 2000 00.00
Pred vrhunskim vrhom držav evropske unije v Nici je na francosko riviero prišlo nekaj deset tisoč demonstrantov, večinoma članov delavskih sindikatov, tudi slovenskih. Od šefov svojih držav, ki bodo razpravljali predvsem o notranjih reformah unije, so evroproletarci zahtevali, da se pravice, ki izhajajo iz pogodb o delu priznajo za temeljne človekove pravice.
Demonstracije proti novem proračunu v Avstriji
05. 12. 2000 00.00
Številni avstrijski demonstranti, ki se ne strinjajo s spremembami v prihodnjem proračunu, ki jih je najavila desnosredinska vlada na Dunaju, so zgodaj zjutraj v okviru akcije "Checkpoint" na Dunaju in v nekaterih drugih večjih avstrijskih mestih postavili cestne zapore. Jutri naj bi namreč avstrijski parlament sprejel proračun, ki v prihodnjih dveh letih predvideva zmanjšanje proračunskega primanjkljaja, demonstranti pa menijo, da bi spremembe prizadele predvsem šibkejše sloje prebivalstva.
Obletnica vrha WTO v Seattlu
01. 12. 2000 00.00
V Seattlu, kjer je prav pred letom dni potekala ministrska konferenca Svetovne trgovinske organizacije (WTO), se je zbralo kakih 100 protestnikov, ki jih je policija razgnala s solzivcem. Med sinočnjimi protesti je bil lažje ranjen neki policist. Policija je še sporočila, da so zaradi vandalizma tokrat aretirali najmanj štiri protestnike.
Protesti proti Koštunici
24. 11. 2000 00.00
Kot je bilo napovedano, so se na zagrebškem Trgu maršala Tita danes zbrali protestniki, ki nasprotujejo prihodu jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunice na vrh EU in držav zahodnega Balkana. Po poročanju hrvaške tisokvne agencije Hina se je na trgu zbralo kakih 500 ljudi, protest pa poteka mirno, ob žvižgih, transparentih in vzklikih proti Koštunici, ter predvajanju pesmi iz domovinske vojne.
Začel se je zagrebški vrh
24. 11. 2000 00.00
V hrvaški prestolnici se je danes s skoraj polurno zamudo začel vrh Evropske unije in držav zahodnega Balkana, ki se ga ob predsednikih vlad in držav ter zunanjih ministrih 15 članic unije in petih držav JV Evrope, vključenih v proces stabilizacije: Hrvaške, Makedonije, BiH, Albanije in ZRJ, udeležuje tudi Slovenija kot pridružena članica EU, ki jo zastopa zunanji minister Lojze Peterle.
Obletnica smrti Franca
19. 11. 2000 00.00
Ob 25. obletnici smrti nekdanjega španskega fašističnega diktatorja Franca se je v središču Madrida zbralo nekaj tisoč pristašev njegovega režima. Istočasno pa so le nekaj ulic stran potekale tudi demonstracije nasprotnikov fašizma. Ti so razbili več izložb, zato so jih posebne enote policije grobo in z udarci razgnale.
Upor v srbskih zaporih
07. 11. 2000 00.00
Položaj v zaporu v Nišu se je po nemirih ponoči umiril, čeprav se je iz zapora vil gost dim. Zaporniki so namreč podtaknili požar v več zgradbah, okrepljene policijske enote pa so varovale gasilce pri gašenju ognjenih zubljev. V zaporu je trenutno 1200 zapornikov, od tega 300 Albancev s Kosova, ki so v posebnem krilu in pri nemirih niso sodelovali. To je izjavil direktor zapora Miodrag 195144orđević. Petsto upornih zapornikov je zahtevalo skrajšanje kazni za tretjino, ne glede na storjeno dejanje, boljše življenjske razmere v zaporu in odstop zaporniške uprave. Predstavniki srbskega ministrstva za pravosodje bodo še danes obiskali zapor v Nišu. Upor zapornikov v največjem srbskem zaporu v Sremski Mitrovici pa se nadaljuje tudi danes.
Demonstracije proti desničarskim skrajnežem
28. 10. 2000 00.00
Več sto ljudi se je dopoldne v Düsseldorfu zbralo na protestu proti desničarskim skrajnežem. Po poročanju policije pred začetkom prireditve ni prišlo do nobenih incidentov. Za poldne sta napovedani še dve zborovanji, na katerih so udeležbo najavile številne zveze strank, cerkva, sindikatov in drugih organizacij, prireditelji pa pričakujejo približno 25.000 ljudi. Na zboru naj bi govorila tudi predsednik vlade zvezne dežele Severno Porenje-Vestfalija Wolfgang Clement in predsednik Centralnega sveta Judov v Nemčiji Paul Spiegel.
DOS grozi z demonstracijami
22. 10. 2000 00.00
Demokratična opozicija Srbije (DOS) je postavila ultimat Socialistični stranki Srbije (SPS), da do 10. ure v ponedeljek odgovori na njihove zahteve, po katerih naj bi morali nekateri pripadniki SPS, ki so nosilci funkcij v pravosodnih organih, zapustiti svoje položaje. V primeru da SPS tega ne stori, je DOS zagrozila, da bodo ponovno pozvali državljane na ulične demonstracije.
Demonstracije proti nasilju desničarjev
21. 10. 2000 00.00
Več kot 10.000 ljudi se je danes zbralo v Dortmundu na mirnih demonstracijah proti nasilju desničarjev in proti sovraštvu do tujcev. Na obrobju demonstracij je prišlo tudi do fizičnega obračunavanja med levičarskimi protestniki in desničarskimi skrajneži. Vmes je posegla policija, ki pa so jo protestniki napadli s kamenjem. Pri tem so bili ranjeni trije policisti, več ljudi pa so aretirali.
Predlog za delno ukinitev sankcij proti Kubi
19. 10. 2000 00.00
Ameriški senat je sprejel predlog zakona, s katerim bi dovolili prodajo ameriške hrane in zdravil Kubi. Senat je predlog že poslal v podpis predsedniku Billu Clintonu, ki naj bi ga v kratkem podpisal. ZDA so po kubanski revoluciji in prevzemu oblasti Fidela Castra leta 1962 proti Kubi uvedle gospodarske sankcije, ki po koncu hladne vojne že dolgo niso več smiselne, vendar je kubanska emigrantska skupnost dovolj močna, da blokira njihovo odpravo. Tokrat so se odpravi sankcij odločno postavili po robu ameriški pridelovalci hrane, ki zaradi političnih interesov ne želijo izgubljati dohodka. Kubanski režim je ob novici o predlogu za delno odpravo sankcij pripravil množične demonstracije. Havana namreč tak ukrep zavrača in zahteva popolno odpravo sankcij, vključno s prepovedjo potovanj ameriških državljanov na Kubo. Delna odprava sankcij proti Kubi je del celovitega predloga zakona o financiranju kmetijstva, po katerem bo odpravljena prepoved prodaje hrane in zdravil tudi za Libijo, Severno Korejo Iran in Sudan.
Demonstracije v Brčkem
19. 10. 2000 00.00
Pred zgradbo mestnih oblasti v Brčkem so danes že četrti dan potekale demonstracije srbskih dijakov. Več kot tisoč srednješolcev je zahtevalo ločena šolska poslopja za Srbe in muslimane in celo izselitev muslimanov iz mesta. Protestniki so vzklikali ime Radovana Karađića, obtoženega za vojne zločine. V izgredih sta bila ranjena dva policista, deset oseb pa so aretirali.