demonstracije

V Pragi ranjenih 15 policistov <BR>

26. 09. 2000 00.00

Med protesti nasprotnikov globalizacije v Pragi, kjer se je danes začelo letno zasedanje Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke (WB), je bilo ranjenih približno 15 policistov in več protestnikov. Protestniki naj bi skušali prebiti policijski kordon v bližini kongresnega središča, kjer poteka zasedanje IMF in WB. Anarhisti so na policiste metali molotovke in kamenje, zažgali pa so tudi ameriško zastavo. Varuhi reda so na napade odgovorili s solzivcem in vodnimi topovi.

Prvi dan Vrha tisočletja

07. 09. 2000 00.00

Neonacisti protestirajo

02. 09. 2000 00.00

Kakih 200 skrajnih desničarjev je danes v Neumünstru pripravilo demonstracije, na katerih so protestirali proti načrtom mestnih oblasti, ki so napovedale zaprtje neonacističnega lokala, imenovanega Club 88. Prišlo je do manjših prask med okoli 200 levičarji in antifašisti, ki so s kamenjanjem skušali ustaviti protestni shod okoli dvakrat večjega števila skrajnih desničarjev. Policija je izjavila, da ni bil nihče ranjen in nihče aretiran.

Clinton v Kolumbiji

30. 08. 2000 00.00

"Izginil" Ivan Stambolič

26. 08. 2000 00.00

Štiriindvajset ur po skrivnostnem izginotju Ivana Stamboliča, nekdanjega srbskega predsednika in nekdanjega mentorja zdajšnjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča, še vedno ni sledi za pogrešanim. Srbska policija je medtem zaslišala njegove svojce in očividce. Nekateri opozicijski voditelji in Stamboličevi prijatelji menijo, da je bil ugrabljen. Nekdanji vodja srbskih komunistov Stambolič je politik, kateremu se lahko Miloševič zahvali za svoj politični vzpon. Vrsto let je bil Miloševič varovanec v preteklosti zelo vplivnega Stamboliča. Ko se je Miloševič leta 1987 povzpel na oblast, pa se je od svojega dolgoletnega mentorja in sopotnika dokončno ločil. Stambolič je Miloševičevo politiko v 90. letih večkrat kritiziral. Med drugim je podprl študentske demonstracije proti režimu v letih 1996/97, Demokratična opozicija Srbije pa ga je še nedavno omenjala kot svojega morebitnega predsedniškega kandidata na jesenskih zveznih volitvah. Stamboliča, ki se v petek ni vrnil z jutranjega teka, so po vsej verjetnosti ugrabili, je v sinočnjem pogovoru za črnogorsko televizijo povedal vodja opozicijske Socialdemokratske unije Žarko Korač. Obtožil je režim, da ne posreduje nobenih podatkov o delovanju številnih paravojaških skupin in strankarskih milic. Stamboličevi sosedi so povedali, da so pred njegovo hišo opazili belo dostavno vozilo, v katerem naj bi bile neznane osebe. Po poročanju beograjskega radia B2-92 so očividci povedali, da naj bi ugrabitelji Stamboliča odpeljali z belim golfom. Stambolič se je v vrh Komunistične partije Srbije povzpel v 70-ih letih, predsednik Srbije pa je postal v 80-ih. Takrat je bil mentor Miloševiča, ki je bil bančnik z obetavno politično kariero. Jeseni leta 1987 je Miloševič, takrat že vodja srbskih komunistov, izvedel svojevrsten puč in Stamboliča prisil k odhodu s položaja srbskega predsednika. Stambolič se je nato umaknil iz politike. Po dolgoletnem molku se je sredi 90. let oglasil kot oster kritik Miloševičeve politike in se pridružil neodvisnemu beograjskemu Evropskemu gibanju. Posebni odposlanec ZN za čovekove pravice Jiri Dienstbier je v pismu zunanjemu ministru ZRJ Živadinu Jovanoviču izrazil veliko zanimanje za nenadno izginotje Stamboliča.

ETA- ubijalci

21. 08. 2000 00.00

V večjih španskih mestih, med drugim v Madridu, Vitorii in Zaragozi, so opoldan potekale mirne demonstracije proti terorizmu baskovske separatistične organizacije ETA. Demonstracije so sledile pogrebnim slovesnostim za umrlima pripadnikoma civilne garde, Irene Fernandez in Joseja Angela de Jesusa Encinasa, ki sta umrla v včerajšnji avtomobilski eksploziji. Policija pa je v Baskiji v okviru operacije proti organizaciji ETA aretirala štiri osebe.

Protidesničarske demonstracije po Nemčiji

19. 08. 2000 00.00

V številnih nemških mestih so danes potekale protidesničarske demonstracije, ki se jih je udeležilo več tisoč ljudi. Največ, okoli 2.500 se jih je zbralo v Hamburgu, približno 1.000 v Rostocku in kakih 200 v Eisenachu. Zvezno sodišče v Karlsruheju pa je medtem prepovedalo demonstracije dvema neonacističnima skupinama, ki sta jih nameravali pripraviti za jutri v Hamburgu. Skrajnim desničarjem bo tako dovoljeno zborovanje pod določenimi pogoji.

Demonstracije proti neonacistom v Münchnu

12. 08. 2000 00.00

V Münchnu je danes okoli 3000 ljudi demonstriralo proti neonacističnemu nasilju. Demonstracije, ki so potekale pod geslom "München pravi da strpnosti in ne desničarskemu nasilju", je organiziral dnevnik Abendzeitung v sodelovanju s katoliško in protestantsko cerkvijo.

Demonstracije proti teroristom

30. 07. 2000 16.12

Baskovska separatistična organizacija ETA ima razloge za zaskrbljenost in upam, da se bo tega začela kmalu zavedati, je v San Sebastianu, na severu Španije, poudaril španski premier Jose Maria Aznar. To je dejal po koncu žalne slovesnosti, s katero so počastili spomin na nekdanjega guvernerja Baskije Juana Mario Jaureguija, ki sta ga v soboto v Tolosi umorila dva domnevna pripadnika organizacije ETA. Pogreba 47-letnega Jaureguija, ki je sicer zadnja leta živel v Čilu in je v Španijo prišel le na počitnice, se je davi poleg visokih španskih predstavnikov udeležilo več sto ljudi.

Kitajska odpoklicala svojega veleposlanika

20. 07. 2000 08.35

Kitajski veleposlanik v Sloveniji Wu Junfeng se je včeraj poslovil od slovenskih kolegov na zunanjem ministrstvu, saj ga je Peking odpoklical. Vzrok odpoklica uradno ni znan, v javnosti pa se že pojavljajo razlage, da naj bi bil odpoklic povezan z nedavnim obiskom predsednika kitajskega parlamenta Li Penga. Kot je znano so Li Penga pred slovenskim parlamentom pričakali demonstranti, kitajska stran pa je zadnji dan obiska odpovedala njegovo srečanje s predsednikom vlade Andrejem Bajukom.

Hatami odpotoval v Weimar

12. 07. 2000 16.01

Iranski predsednik Mohamed Hatami je ob koncu tridnevnega obiska v Nemčiji iz Berlina odpotoval v Weimar, kjer bo obiskal hišo nemškega pesnika Johanna Wolfganga Goetheja in odkril spomenik perzijskemu nacionalnemu pesniku Hafisu. Kot so davi še potrdili v tiskovnem uradu nemškega predsednika, se bo Hatami kasneje s predsednikom Johannesom Rauom na weimarskem gradu pogovarjal na temo Dialog civilizacij o sožitju kultur in religij.

Hatamijev obisk v Nemčiji

11. 07. 2000 16.01

Iranski predsednik Mohamed Hatami je danes v Berlinu poudaril, da njegov obisk v Nemčiji predstavlja možnost za odpiranje novih obzorij v odnosih med Iranom in Nemčijo. Državi morata izkoristiti izkušnje iz preteklosti za graditev boljše prihodnosti, je povedal Hatami na sprejemu v mestni hiši v Berlinu. Hatami je ob obisku v berlinski mestni hiši v zlato knjigo zapisal, da je padec berlinskega zidu vsemu svetu pokazal, da se ne sme opustiti želje po svobodi.

Sirci množično prihajajo na volišča

10. 07. 2000 16.17

Iz Sirije poročajo, da državljani množično prihajajo na volišča, kjer na referendumu volijo edinega predsedniškega kandidata Bašarja al-Asada. To dokazujejo tudi množične demonstracije, ki potekajo po vsej državi v podporo sinu umrlega predsednika Hafeza al-Asada. Bašar al-Asad je v svojih političnih ciljih navedel vnovično zavzetje Golanske planote skupaj s severnovzhodnim bregom Galilejskega jezera, ki predstavlja ključen vodni vir. Iz francoske tiskovne agencije AFP poročajo, da je po prvih dveh urah volilnega dne v Siriji na vsakem od 11.000 volišč že glasovalo več kot 200 volilnih upravičencev. Rezultati referenduma naj bi bili znani jutri.

Spopadi na Severnem Irskem

05. 07. 2000 09.17

Med demonstracijami protestantov v severnoirskem mestu Portadown je bilo v noči na sredo ranjenih devet severnoirskih policistov. V glavnem mestu pokrajine Belfast pa je prišlo do streljanja med policisti in demonstranti, v katerem pa po uradnih podatkih ni bil nihče ranjen.

Protesti ob prireditvi World Gay Pride 2000

02. 07. 2000 20.52

Homoseksualci, zbrani v Rimu na World Gay Pride 2000, so na današnji okrogli mizi, ki jo je organizirala Amnesty International, pozvali k spoštovanju njihovih pravic. Svetovno srečanje homoseksualcev v italijanski prestolnici, ki se je začelo včeraj, so spremljale demonstracije desničarskih skupin, na katerih se je sinoči zbralo kakih 300 nasprotnikov istospolno usmerjenih. Kljub bojazni zaradi za nekatere spornega srečanja pa do spopadov ni prišlo, je danes poročala italijanska televizija.

Hong Kong praznuje

01. 07. 2000 16.30

Nekdanja britanska kolonija Hong Kong danes praznuje tretjo obletnico vrnitve pod kitajsko oblast. Skromne slovesnosti so se udeležili upravitelj Tung Chee-hwa in še približno 600 hongkonških in kitajskih visokih predstavnikov. Hkrati s slovesnostjo so potekale tudi demonstracije, na katerih so zahtevali Tungov odstop. Krivijo ga za visoko stopnjo brezposelnosti in nepotizem.

Protesti za versko opredelitev

22. 06. 2000 21.20

V Atenah je več kot dvesto tisoč pripadnikov pravoslavne vere protestiralo zaradi odločitve vlade, da iz osebnih dokumentov odstrani oznako, ki določa versko opredelitev. Demonstracije je organiziral grški patriarh Christodoulos.

'Ilegalni'' obisk v Črni gori

22. 06. 2000 19.56

Tožilka haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carla del Ponte je kljub nasprotovanju beograjskega režima obiskala Črno goro. V Njivicah tik ob meji s Hrvaško je zbirala podatke o napadih črnogorskih rezervistov na Dubrovnik pred devetimi leti. Čeprav uradnih informacij ni, obisk haške tožilke je namreč potekal v največji tajnosti, se je zvedelo, da naj bi ji Đukanovićeva vlada predala obsežno dokumentacijo o napadih črnogorskih rezervistov na Dubrovnik. Gre za sporne in nepojasnjene dogodke iz leta 1991, ko je takratni črnogorski predsednik Bulatović, sedanji zvezni premier, črnogorskim rezervistom v sestavu jugoslovanske vojske ukazal napad na nemočno mesto, ki takrat še ni imelo svoje obrambe.

Sprejetje resolucije o ZRJ

16. 06. 2000 08.02

V Evropskem parlamentu so včeraj sprejeli resolucijo, v kateri so obsodili nasilje in sistematično zastraševanje, ki ga nad prebivalci izvajajo jugoslovanske oblasti, da bi preprečile množične demonstracije opozicije in delovanje neodvisnih medijev. Poslanci so v resoluciji zahtevali takojšnjo izpustitev vseh kosovskih Albancev iz srbskih zaporov in predlagali sprejetje programa CARD za ustanovitev mreže neodvisnih medijev v ZRJ, ki bi se financiral iz proračuna EU.

Demonstracije v Skopju

19. 05. 2000 11.43

Prek 40.000 privržencev opozicije se je zbralo na včerajšnjih protivladnih demonstracijah v Skopju. Le-ti so zahtevali razpis predčasnih parlamentarnih volitev in odstop vlade, ki jo obtožujejo podkupljivosti. Demonstracije sta organizirali Socialdemokratska unija Makedonije (SDSM) in Liberalnodemokratska stranka (LDP) s podporo več manjših strank. Voditelj SDSM in nekdanji premier Branko Crvenkovski je vlado obtožil, da ne izpolnjuje svojih obljub in da ne uživa zaupanja tako med makedonskimi državljani, kakor tudi med mednarodnimi finančnimi institucijami.

Ruski novinarji zahtevajo svobodo tiska

17. 05. 2000 21.17

Več kot tisoč novinarjev se je danes na poziv sindikata ruskih novinarjev v središču Moskve zbralo na protestih, na katerih so zahtevali svobodo tiska. Demonstracije so pripravili v znak podpore ''svobodi medijev ter skupini Media-Most'', v prostorih katere je bila minuli četrtek temeljita policijska preiskava.

Demonstracije v Zagrebu in Splitu

11. 05. 2000 08.22

Na Trgu hrvaških velikanov v Zagrebu je v sredo več kot tisoč ljudi zahtevalo, da trgu vrnejo ime Trg žrtev fašizma, kot se je imenoval do leta 90. Poleg borcev proti fašizmu se je na protestu zbralo tudi več sto desničarjev, ki so se spravili nad protestnike.

Grozi Hrvaški državni udar?

04. 05. 2000 15.53

Hrvaški vojni veterani so napovedali, da bodo zaradi namere vlade, da jim zmanjša pravice, uničili prihajajočo turistično sezono, blokirali mejne prehode in ceste proti morju, pristanišča in letališča, piše današnji hrvaški tednik Globus.

Nasilne protikapitalistične demonstracije

02. 05. 2000 10.20

Med včerajšnjimi nasilnimi protikapitalističnimi demonstracijami je bilo aretiranih okoli 100 najbolj vročekrvnih protestnikov.

Praznovanja ob prazniku dela

01. 05. 2000 18.28

1. maj - praznik dela, je že več kot 100 let v večini držav dela prost dan. Povod za praznovanje sega v leto 1886 - stavka ameriških delavcev v Chicagu za osemurni delavniki se je 1. maja končala z brutalno policijsko akcijo, ki je zahtevala 17 smrtnih žrtev in več kot 100 ranjenih. Tri leta kasneje, 1889, je Druga socialistična internacionala v Parizu pozvala vse delavske organizacije, naj se 1. maja udeležijo demonstracij v podporo mednarodni solidarnosti. 1. maja 1890 so v ZDA in v Evropi delavci prvič odšli množično na ulice, kjer so protestirali proti socialnemu in političnemu zapostavljanju.

Demonstracije proti Miloševićevemu režimu

01. 05. 2000 12.54

Kot uvod v opozicijska zborovanja ob prvem maju se je v srbskem industrijskem mestu Kragujevac danes ponoči več kot deset tisoč Srbov udeležilo demonstracij proti režimu jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, ki jih je organiziralo srbsko študentsko gibanje Otpor, je danes poročal beograjski radio B2-92. Za danes so napovedana številna protestna zborovanja v Beogradu in drugih srbskih mestih. Udeleženci zborovanja v Kragujevcu, ki je trajalo do jutra, so zahtevali svobodne volitve in demokracijo. Sinoči je v mestu Šabac na zahodu Srbije proti režimu protestiralo več kot 7000 ljudi. Obe protestni zborovanji sta po poročanju radia B2-92 potekali mirno in brez izgredov.

Iranski študentje protestirajo

25. 04. 2000 13.58

V iranskem glavnem mestu Teheran je danes več sto študentov protestiralo zaradi prepovedi liberalnih časnikov. Študentje so podprli reformno usmerjenega predsednika države Mohameda Hatamija in zahtevali zaprtje državne televizijske postaje IRIB.

Več kot 100.000 protestnikov v Beogradu

15. 04. 2000 12.02

Nekaj pred 18. uro se je včeraj na Trgu republike v središču Beograda brez incidentov končalo protestno zborovanje srbske opozicije z geslom Stop nasilju - za demokratične volitve, s katerim je želela opozicija pozvati k predčasnim volitvam.

Demonstracije v Birminghamu proti prodaji Roverja

01. 04. 2000 17.32

Približno 50.000 ljudi je danes stopilo na ulice Birminghama in protestiralo proti odločitvi nemškega avtomobilskega velikana BMW o prodaji angleške avtomobilske družbe Rover. Sindikat se želi izogniti pričakovani izgubi 8000 delovnih mest v glavni tovarni Longbridge v tem angleškem mestu.

Predsedniki članic EU na ''skupinski'' fotografiji

23. 03. 2000 20.41

Predsedniki držav in vlad članic EU so se na vrhu v Lizboni strinjali, da bi petnajsterica dolgoročno lahko dosegala triodstotno letno gospodarsko rast, če bo sprejela ambiciozno gospodarsko in socialno strategijo, je vsebino dopoldanskega dela vrha povzela posebna svetovalka portugalskega premiera Maria Joao Rodrigues. Nemški kancler Gerhard Schröder je ob tem izrazil prepričanje, da se bo unija na vrhu opredelila za triodstotno gospodarsko rast in se temu cilju tudi skušala približati. Tudi Francija je menila, da obstajajo dobre možnosti za sprejem cilja dolgoročne 3-odstotne letne gospodarske rasti, ki ga Francija podpira.