demonstranti
Krvavi spopadi v Alžiriji
30. 04. 2001 00.00
V več dni trajajočih krvavih spopadih med pretežno mladimi demonstranti in varnostnimi silami v severozahodni alžirski pokrajini Kabilija je bilo ubitih že več kot 60 oseb, je za francoski radio Europe 1 povedal vodja alžirske socialistične stranke Hoccine Ait-Ahmed. Alžirski časniki so poročali, da naj bi spopadi zahtevali približno 80 smrtnih žrtev.
Sklenili spomladansko srečanje IMF in WB
30. 04. 2001 00.00
V Washingtonu se končuje spomladansko zasedanje Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke (WB). Mednarodni finančni in monetarni odbor Mednarodnega denarnega sklada (IMFC) in razvojni odbor Svetovne banke sta v skupni izjavi ob koncu spomladanskih srečanjih izrazila zavezanost prizadevanjem za odpravo svetovne revščine oziroma pomoči najmanj razvitim državam.
Ameriški vrh v senci izgredov
21. 04. 2001 00.00
Le nekaj ur po začetku tretjega vrha severno- in južnoameriških držav v Quebecu so izbruhnili prvi večji spopadi med protestniki proti globalizaciji svetovne trgovine in kanadsko policijo. Skupini kakih sto najradikalnejših protestnikov, med njimi so bili privrženci "Zveze za boj proti kapitalizmu" in "Odbora za dobrodošlico udeležencem vrha" ter člani marksističnih in anarhističnih gibanj, je uspelo prodreti skozi varnostne barikade, ki jih je policija postavila nekaj metrov od konferenčnega centra. Demonstranti so na policijo metali kamenje, palice in steklenice, policija pa je odgovorila s solzivcem in aretirala 25 protestnikov, pet policistov pa je bilo ranjenih. Še nadaljnjih 4000 demonstrantov je medtem krenilo v smeri proti konferenčnemu središču, kjer se je zbralo 34 predsednikov držav in vlad iz Severne, Srednje in Južne Amerike z izjemo Kube. ''Ljudje so prišli sem, da bi spregovorili o svoji bolečini, bedi, jezi in svojih strahovih. Niso pa prišli sem zaradi nasilja'', so izjavljali demonstranti.
Spopadi na demonstracijah v Novem Sadu
21. 04. 2001 00.00
V Novem Sadu je več kot 3000 privržencev nekdanjega jugoslovanskega predsednika Miloševića, ki je trenutno v beograjskem preiskovalnem zaporu, zahtevalo njegovo izpustitev. Pred zborovanjem je prišlo do spopadov med demonstranti in aktivisti gibanja Odpor, ki je nasprotovalo Miloševićevemu režimu.
Protesti v podporo Miloševiću
07. 04. 2001 00.00
V Beogradu se je pred stavbo srbske vlade zbralo okoli 3000 ljudi, ki so zahtevali izpustitev Slobodana Miloševića. Na demonstracijah v podporo prejšnjo nedeljo aretiranega nekdanjega predsednika Jugoslavije so se zbrali večinoma starejši ljudje. Po nekaj urah napetega vzdušja so se demonstranti mirno razšli.
Živković o aretaciji Miloševića
06. 04. 2001 00.00
Po besedah Živkovića bo Milošević slej ali prej končal v Haagu, saj se je Jugoslavija zavezala, da bo sodelovala s haaškim sodiščem. Predaja je samo še vprašanje časa in sprejetja zakona, ki bo to omogočal.
''Hočemo odstop Kučme''
13. 03. 2001 00.00
V Lvovu na vzhodu Ukrajine so danes potekale demonstracije, na katerih je približno 3000 študentov zahtevalo izpustitev mladih, ki so jih zaprli med petkovimi demonstracijami proti predsedniku Leonidu Kučmi v Kijevu. Demonstranti so med večurnimi protesti v središču Lvova zažgali ukrajinsko zastavo, zahtevali pa so tudi odstop notranjega ministra Jurija Kravčenka in kazen za policiste, ki so bili po njihovih trditvah med petkovimi demonstracijami nasilni.
Protest mariborskih študentov
26. 02. 2001 00.00
Opozicijska poslanska skupina v mariborskem študentskem parlamentu Novi val je pred sedežem Študentske organizacije Univerze v Mariboru pripravila demonstracije proti spremenjeni ureditvi sistema študentskih bonov za prehrano in proti vodstvu študentske organizacije. Demonstracije pa je pripravila tudi poslanska skupina Aliansa, ki ima večino v študentskem parlamentu na mariborski univerzi, ki se bori za več demokracije na univerzi in zoper rektorja.
Powell poziva k ustavitvi nasilja
25. 02. 2001 00.00
Ameriški državni sekretar Colin Powell je v Ramali Izraelce in Palestince znova pozval k ustavitvi nasilja na palestinskih ozemljih. Po s rečanju s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom je ponovil, da ostajajo ZDA zavezane k miru na Bližnjem vzhodu, ob tem pa poudaril, da si "Washington ne more želeti miru bolj kot vpletene strani same". Arafat pa je zahteval obnovo pogajanj z Izraelom na podlagi doslej doseženih dogovorov. "Zavzemamo se za obnovo mirovnih pogajanj na točkah, kjer so se ustavila," je pojasnil.
Prepovedan shod skrajnih desničarjev
23. 02. 2001 00.00
Tržaška kvestura je prepovedala za soboto napovedani shod skrajnih desničarjev "za Evropo brez dvojezičnosti", na katerem so nameravali protestirati proti zaščitnemu zakonu za Slovence v Italiji in globalizaciji. Protestnikom so prepovedali javno zborovanje in pohod po mestnih ulicah, za uresničevanje prepovedi pa bodo, kot poroča Primorski dnevnik, skrbele okrepljene policijske enote.
Demonstracije v škotskem oporišču jedrskih podmornic
12. 02. 2001 00.00
Policija je danes aretirala približno 60 demonstrantov, med njimi tudi laburističnega in socialističnega poslanca, ki so skušali vdreti v pomorsko oporišče Faslane na zahodu Škotske, kjer so nameščene britanske jedrske podmornice. Demonstranti –
Obletnica islamske revolucije
10. 02. 2001 00.00
Iranski predsednik Mohamed Hatami je ob 22. obletnici islamske revolucije posvaril, naj država ne popusti pri prizadevanjih za reforme. Na slovesnosti se je zbralo več sto tisoč ljudi, ki so proslavili islamsko revolucijo in vrnitev Ajatole Homeinija februarja leta 1979 na oblast.
Protesti pred prihodom Solane
08. 02. 2001 00.00
Evropska trojka na čelu s predsedujočo ministrskemu svetu Evropske unije, švedsko zunanjo ministrico Anno Lindh, ki je davi dopotovala v Beograd, se je kmalu po prihodu sestala z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico in zunanjim ministrom Goranom Svilanovićem. Trojka, v kateri sta tudi evropski komisar za zunanje odnose Chris Patten in visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana, se bo srečala tudi s srbskim premierom Zoranom Djindjićem. Glavne teme pogovorov so sodelovanje med ZR Jugoslavijo in EU, razmerah na jugu Srbije in o odnosih v jugoslovanski federaciji.
Več tisoč Palestincev na nogah
09. 12. 2000 00.00
Zaradi včerajšnjih, morda najhujših spopadih doslej, ki so zahtevali vsaj deset življenj, je Izrael sinoči blokiral vsa mesta na Zahodnem bregu. Prihajanje in odhajanje iz območja A bo tako za vse Palestince prepovedano, razen za humanitarne namene, so izjavili predstavniki izraelske vojske. Več tisoč Palestincev se je danes na Zahodnem bregu udeležilo pogreba sedmih Palestincev, med njimi štirih policistov, ki so bili ubiti v včerajšnjih spopadih. Trinajst palestinskih gibanj, med njimi tudi Hamas in Islamski džihad, je namreč Palestince pozvalo, naj med pogrebi pripravijo pohode in triurno stavko na Zahodnem bregu. Pogrebne sprevode so pripravili v mestih Janin in Betlehem ter v okolici Ramale, mestih pod palestinsko upravo, ki pa jih je sinoči izraelska vojska zaprla.
Tradicionalne molitve zaznamovalo nasilje
08. 12. 2000 00.00
V nasilnih spopadih na Bližnjem vzhodu je danes umrlo najmanj dvanajst ljudi. V spopadih med izraelskimi varnostnimi silami in palestinskimi demonstranti, ki so izbruhnili po tradicionalnih muslimanskih petkovih molitvah na Tempeljskem griču v Jeruzalemu in na Zahodnem bregu, je bilo ubitih najmanj osem Palestincev in dva Izraelca, več deset ljudi pa je bilo ranjenih. V napadu oboroženih Palestincev pri mestu Kirjat Arba na Zahodnem bregu sta bila danes ubita dva judovska naseljenca, neka ženska pa je bila ranjena.
Demonstracije proti novem proračunu v Avstriji
05. 12. 2000 00.00
Številni avstrijski demonstranti, ki se ne strinjajo s spremembami v prihodnjem proračunu, ki jih je najavila desnosredinska vlada na Dunaju, so zgodaj zjutraj v okviru akcije "Checkpoint" na Dunaju in v nekaterih drugih večjih avstrijskih mestih postavili cestne zapore. Jutri naj bi namreč avstrijski parlament sprejel proračun, ki v prihodnjih dveh letih predvideva zmanjšanje proračunskega primanjkljaja, demonstranti pa menijo, da bi spremembe prizadele predvsem šibkejše sloje prebivalstva.
Napeto po bombnem napadu
23. 11. 2000 00.00
Odgovornost za včerajšnji bombni napad v mestu Hadera severno od Tel Aviva, v katerem sta umrla dva človeka, več kot 50 pa je ranjenih, je danes prevzela doslej neznana palestinska skupina Islamske revolucije za osvoboditev Palestine, oziroma njeno oboroženo krilo Skupina za islamski nacionalni odpor, ki je tudi zagrozila z novimi atentati.
Nov izbruh spopadov
05. 11. 2000 00.00
Kljub pozivom po miru tako izraelske kot palestinske strani je včeraj znova prišlo do spopadov med palestinskimi demonstranti in izraelsko vojsko, v katerih je bilo ranjenih na desetine ljudi. V Hebronu je bil ubit 23 dni star otrok, ki se je zadušil v stanovanju zaradi solzivca, s katerim je izraelska vojska obstreljevala okolico. Izraelski premier Ehud Barak je sinoči palestinskega voditelja Jaserja Arafat pozval, naj konča nasilje na palestinskih avtonomnih območjih in se vrne za pogajalsko mizo. Na spominski slovesnosti ob peti obletnici atentata, v katerem je bil ubit nekdanji izraelski premier Jicak Rabin, je Barak v Tel Avivu dejal, da želi vztrajati pri prizadevanjih za mir s Palestinci. Arafat pa je v Gazi izraelski vladi očital, da je prekršila dogovor o premirju, ki sta ga obe strani dosegli minuli teden. Izraelski premier je v pogovoru za ameriško televizijsko postajo CNN potrdil, da bo prihodnji teden odpotoval v ZDA na pogovore z ameriškim predsednikom Billom Clintonom. Srečanje z Arafatom po Barakovih besedah ni predvideno. Palestinski voditelj pa naj bi se s Clintonom v Washingtonu srečal 9. novembra.
Nadaljevanje spopadov
29. 10. 2000 00.00
Včeraj je bilo na štirih mestih spopadov na Zahodnem bregu in v Gazi ubitih še pet Palestincev. Dva sta bila ustreljena v Nablusu, eden pa v Jeninu, prav tako na Zahodnem bregu. Število mrtvih se je od začetka palestinske vstaje 28. septembra povzpelo na 149. Palestinski deček je bil ubit v nasilju v mestu Rafah v Gazi, en Palestinec in več kot dvanajst ranjenih pa je bilo v spopadih v naselju Karni, tudi v Gazi.
V spopadih najmanj 14 mrtvih
26. 10. 2000 00.00
Privrženci Ljudske fronte Slonokoščene obale (FPI) zmagovalca nedeljskih predsedniških volitev v državi Laurenta Gbagba in skrajneži iz vrst Republikanskega združenja (RDR) nekdanjega premiera Alassana Uattare, ki zahteva razpis novih volitev, so se danes spopadli v več mestih po državi. V abidjanski četrti Abobo je bilo med nemiri ubitih najmanj 14 ljudi, je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal predsednik državnega islamskega sveta imam Idris Kudus.
Nadaljevanje spopadov na Bližnjem vzhodu
25. 10. 2000 00.00
V današnjih spopadih na Bližnjem vzhodu je bilo ranjenih 37 ljudi, po ocenah izraelske vojske pa naj bi se spopadi na Bližnjem vzhodu nadaljevali tudi več mesecev. Vodja palestinske obveščevalne službe celo trdi, da najhuje šele prihaja.
Spopadi v indonezijski provinci
07. 10. 2000 00.00
V spopadu domačinov in priseljencev v indonezijski provinci Zahodni Irian je bilo ubitih 21 ljudi, ranjenih pa približno 40 oseb. Spopad je izbruhnil, ko so borci za neodvisnost dvignili zastavo zvezde jutranjice, s katero naj bi se identificirala njihova država. Policija je zastavo odstranila, demonstranti pa so se uprli.
Beograjčani slavijo konec komunizma
06. 10. 2000 00.00
V
Svetovni odzivi na demonstracije v Srbiji
06. 10. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je po
Protestniki oplenili butik Miloševićevega sina
06. 10. 2000 00.00
Protestniki so v četrtek v središču Beograda oplenili enega izmed butikov v lasti sina jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, Marka Miloševića.
Demonstranti vdrli v beograjski parlament
05. 10. 2000 00.00
Pred poslopjem zveznega parlamenta v Beogradu so se vneli spopadi med policijskimi enotami in demonstranti, ki so želeli vdreti v poslopje. Iz parlamenta se tako vali dim, policija pa je več sto tisoč demonstrantov, ki so se na poziv DOS zbrali na protestih za odstop jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, skušala pregnati s solzivcem, ki ga je v množico izstrelila iz parlamenta. Po poročanju očividcev je ranjenih več deset ljudi.
Mubarak pozval k izrednemu arabskemu vrhu
05. 10. 2000 00.00
Po srečanju z ameriško državno sekretarko Madeleine Albright in palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom se je egiptovski predsednik Hosni Mubarak danes v
Protesti pred češkim veleposlaništvom
04. 10. 2000 00.00
Okoli 100 demonstrantov - nasprotnikov ekonomske globalizacije je popoldan protestiralo pred češkim veleposlaništvom. Razlog njihovega protesta je bilo nasilje čeških policistov nad demonstranti minuli teden v Pragi, med njimi pa je bilo tudi nekaj Slovencev.
Krvavi spopadi na zasedenih palestinskih ozemljih
02. 10. 2000 00.00
Izraelska vojska in palestinski predstavniki so sinoči dosegli dogovor o prenehanju nasilja. Svetovalec palestinskega voditelja Jaserja Arafata Nabil Abu Rudeineh je za nemško tiskovno agencijo dpa dejal, da je "premirje" začelo veljati v nedeljo ob 20.00 po srednjeevropskem času. Izraelci so med drugim soglašali, da bodo iz središča spopadov umaknili težko orožje. Na posameznih kriznih območjih je noč minila mirno, o posameznih spopadih so poročali le iz Necarima na območju Gaze. V Nablusu, kjer so nedeljski spopadi med vojsko in demonstranti zahtevali več mrtvih in ranjenih, je noč prav tako minila mirno. Na zasedenih palestinskih ozemljih so konec prejšnjega tedna izbruhnili krvavi spopadi med palestinskimi protestniki in izraelsko vojsko. V njih je bilo ubitih najmanj 31 Palestincev, več kot 600 pa jih je bilo huje ranjenih. Med žrtvami je bil tudi nek 12-letni deček, ki je bil v soboto ubit v navzkrižnem ognju med izraelskimi vojaki in palestinskimi ostrostrelci, v katerega je zašel na poti v šolo. Razmere v vzhodnem Jeruzalemu, Gazi in na Zahodnem bregu so se začele zaostrovati v četrtek, ko je ploščad pred mošejami, gre za sveti kraj v vzhodnem Jeruzalemu, ki si ga lastijo tako Izraelci kot Palestinci, obiskal izraelski opozicijski voditelj, desničar Ariel Šaron. Palestinci so se na Šaronov obisk, ki naj bi "demonstriral" izraelski nadzor nad mestom, odzvali s protesti. S kamenjem so začeli obmetavali izraelske vojake in policiste, ti pa so na protestnike streljali z gumijastimi, pa tudi s pravimi naboji. Splošna stavka, h kateri so pozvale palestinske avtonomne oblasti, se je v soboto sprevrgla v še večje prelivanje krvi. Začasni izraelski zunanji minister Šlomo Ben Ami je obtožil palestinske avtonomne oblasti, da vodijo proteste z namenom vzpodbujanja nasilja, izraelski premier Ehud Barak pa je menil, da palestinske oblasti nadzorujejo protestnike. Palestinski voditelj Jaser Arafat je medtem obtožil izraelske vojake, da hočejo z "merjenjem v glavo" namerno pobiti Palestince. Arafat je v pogovoru za nedeljsko izdajo saudskega časnika Okaz opozoril, da preučuje vse možnosti palestinske obrambe pred Izraelom in ob tem omenil tudi možnost vojne. Palestinske oblasti so sicer v nedeljo zahtevale umik izraelskih enot s položajev ob vstopu v Jeruzalem in v okolici palestinskih naselij, da bi tako umirile razmere, prav tako pa so vztrajale pri stališču, da ne bodo začele pogajanj, dokler izraelska vojska in policija ne bosta ustavili napadov na palestinsko prebivalstvo. Posredovanje izraelske vojske je sicer naletelo na ostre odmeve predvsem v arabskem svetu. Narodna fronta za osvoboditev Palestine je pozvala k prekinitvi mirovnih pogajanj z Izraelom. Ramadan Abdalah Šalah, vodja radikalne palestinske skupine Islamski džihad, je Palestince pozval, naj nadaljujejo sveto vojno in vstajo. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, je zapisano v deklaraciji, ki so jo v nedeljo v Kairu sprejele članice Arabske lige. Libanonski premier Salim Hos pa je medtem pozval arabske države, naj pokažejo več solidarnosti, saj ohranitev "arabskega značaja Jeruzalema" ni samo želja Palestincev. Na nasilje v Izraelu se je odzvalo tudi rusko zunanje ministrstvo. Tragični dogodki so posledica provokativnega obiska Ariela Šarona na svetih muslimanskih krajih, ki je bil očiten napad na izraelsko-palestinski mirovni proces, so menili v Kremlju. Egiptovski predsednik Hosni Mubarak in ameriška državna sekretarka Madeleine Albright pa sta izrazila zaskrbljenost glede posledic, ki jih bodo imeli krvavi spopadi na bližnjevzhodni mirovni proces. Arabska liga je za najnovejše izgrede v Jeruzalemu z eno najostrejših deklaracij zadnjih let obsodila Izrael. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, piše v deklaraciji, ki so jo članice Arabske lige danes sprejele v Kairu. Dvaindvajset stalnih predstavnikov arabskih držav je zahtevalo takojšnjo mednarodno preiskavo "strahotnih zločinov", pa tudi sojenje izraelskim odgovornim na mednarodnem sodišču. Odgovornost za izbruh nemirov na palestinskih zasedenih ozemljih je Arabska liga pripisala obisku izraelskega skrajnega opozicijskega voditelja Ariela Šarona na Tempeljskem griču Jeruzalema. Šaronov obisk je razburil čustva mnogih Palestincev in drugih ljudi islamsko-krščanskega mesta. Po mnenju Arabske lige je imel Šaron ob obisku popolno podporo izraelskih oblasti, v deklaraciji pa so Šarona označili za skrajneža in zločinca. Predstavniki držav članic Arabske lige so obenem dali jasno vedeti, da mir na Bližnjem vzhodu ne bo mogoč, če Jeruzalem ne bo postal glavno mesto Palestincev. Izrael pa so pozvali, naj umakne vse sile z zasedenih arabskih območij.
Tretji dan spopadov na zasedenih palestinskih ozemljih
01. 10. 2000 00.00
Na zasedenih palestinskih ozemljih se že tretji dan nadaljujejo spopadi med izraelsko vojsko in palestinskimi prebivalci, ki so začeli tudi s splošno stavko. V spopadih, v katerih so izraelski vojaki uporabili gumijaste naboje, palestinski protestniki pa so metali kamenje, je bilo v Gazi in na Zahodnem bregu danes ranjenih najmanj 60 Palestincev. V Gazi so danes pokopali dva Palestinca, policista in pripadnika islamskega uporniškega gibanja Hamas, ki sta bila ubita med včerajšnjimi spopadi med vojsko in protestniki. Sorodniki umrlih so na pogrebu vzklikali protiizraelska gesla in zahtevali maščevanje.