demonstranti
Začetek nacionalne konvencije demokratov
15. 08. 2000 00.00
V Los Angelesu se je sinoči začela 43. nacionalna konvencija ameriške demokratske stranke, na kateri naj bi 5000 delegatov za predsedniškega kandidata stranke na ameriških volitvah uradno potrdilo Ala Gora. Vrhunec prvega dne konvencije je bil poslovilni govor dosedanjega ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je poudaril zasluge podpredsednika Gora, njun osemletni mandat v Beli hiši pa ocenil kot pozitivnega. Clinton je pred navdušeno množico v dvorani Staples centra Gora označil kot človeka, ki je najbolj primeren, da kot njegov naslednik zagotovi blaginjo, napredek in mir. Pred Clintonom je na konvenciji nastopila tudi prva dama ZDA Hillary Clinton, ki je prišla na oder ob spremljavi melodije Franka Sinatre "New York, New York", kar je v skladu z njeno kandidaturo za zvezno senatorko iz države New York. Tudi Hillary je navzoče in volivce pozvala, naj volijo za Gora, ki bo svoj vrhunec konvencije doživel v četrtek, ko bo po uradni razglasitvi za kandidata opravil govor z upanjem, da mu bo uspelo ujeti republikanskega kandidata Georga Busha, ki še vedno vodi v javnomnenjskih raziskavah. V sredo naj bi imel svoj nastopni govor tudi podpredsedniški kandidat demokratov, senator iz Connecticuta Joseph Lieberman.
Hudi spopadi v Limi
29. 07. 2000 12.36
Ob včerajšnji prisegi perujskega predsednika Alberta Fujimorija so v Limi izbruhnili hudi spopadi. V požaru na sedežu narodne banke Banco de la Nacion, ki so ga podtaknili demonstranti, nasprotniki Fujimorija, je življenje izgubilo šest oseb, več kot 80 protestnikov in policistov pa jih je bilo ranjenih.
Kitajska odpoklicala svojega veleposlanika
20. 07. 2000 08.35
Kitajski veleposlanik v Sloveniji Wu Junfeng se je včeraj poslovil od slovenskih kolegov na zunanjem ministrstvu, saj ga je Peking odpoklical. Vzrok odpoklica uradno ni znan, v javnosti pa se že pojavljajo razlage, da naj bi bil odpoklic povezan z nedavnim obiskom predsednika kitajskega parlamenta Li Penga. Kot je znano so Li Penga pred slovenskim parlamentom pričakali demonstranti, kitajska stran pa je zadnji dan obiska odpovedala njegovo srečanje s predsednikom vlade Andrejem Bajukom.
Hatami odpotoval v Weimar
12. 07. 2000 16.01
Iranski predsednik Mohamed Hatami je ob koncu tridnevnega obiska v Nemčiji iz Berlina odpotoval v Weimar, kjer bo obiskal hišo nemškega pesnika Johanna Wolfganga Goetheja in odkril spomenik perzijskemu nacionalnemu pesniku Hafisu. Kot so davi še potrdili v tiskovnem uradu nemškega predsednika, se bo Hatami kasneje s predsednikom Johannesom Rauom na weimarskem gradu pogovarjal na temo Dialog civilizacij o sožitju kultur in religij.
Hatamijev obisk v Nemčiji
11. 07. 2000 16.01
Iranski predsednik Mohamed Hatami je danes v Berlinu poudaril, da njegov obisk v Nemčiji predstavlja možnost za odpiranje novih obzorij v odnosih med Iranom in Nemčijo. Državi morata izkoristiti izkušnje iz preteklosti za graditev boljše prihodnosti, je povedal Hatami na sprejemu v mestni hiši v Berlinu. Hatami je ob obisku v berlinski mestni hiši v zlato knjigo zapisal, da je padec berlinskega zidu vsemu svetu pokazal, da se ne sme opustiti želje po svobodi.
Haiderjev obisk sprožil nezadovoljstvo
09. 07. 2000 10.20
Včerajšnji obisk koroškega deželnega glavarja in nekdanjega vodje avstrijskih svobodnjakov (FPÖ) v italijanskem mestu Jesolo je sprožil nemire, potem ko so Haiderju v tem mestu na severu Italije podelili naziv častnega meščana.
Spopadi na Severnem Irskem
05. 07. 2000 09.17
Med demonstracijami protestantov v severnoirskem mestu Portadown je bilo v noči na sredo ranjenih devet severnoirskih policistov. V glavnem mestu pokrajine Belfast pa je prišlo do streljanja med policisti in demonstranti, v katerem pa po uradnih podatkih ni bil nihče ranjen.
Li Peng prispel v Slovenijo
13. 06. 2000 20.34
Predsednik kitajskega parlamenta je v Slovenijo pripotoval s soprogo, z njim je 40 članov delegacije in še 100 ljudi v spremstvu.
Teden sprave v Avstraliji
28. 05. 2000 20.42
Na shodu v Sydneyu je več kot 100.000 ljudi demonstriralo za večjo harmonijo med različnimi etničnimi skupinami. Demonstranti so se sprehodili čez slavni pristaniški most.
Spopadi med demonstranti na Kosovu
27. 05. 2000 21.09
V spopadih med Srbi in kosovskimi Albanci je bilo danes ponoči na Kosovu ranjenih najmanj 13 oseb. V spopade demonstrantov so bili vpleteni tudi finski pripadniki mednarodnh mirovnih sil KFOR, je danes sporočil predstavnik sil KFOR v Prištini.
Zapiranje srbskih medijev
18. 05. 2000 20.40
Srbska policija nadaljuje z zapiranjem še zadnjih neodvisnih medijev. Na sinočnjih demonstracijah, ko so protestirali proti ukinitvi neodvisne televizije Studio B in drugih medijev, se je v Beogradu zbralo 30 tisoč ljudi.
Protesti proti vrnitvi Srbov
10. 05. 2000 18.26
V kraju Istok na zahodu Kosova je danes demonstriralo več kot 2000 kosovskih Albancev, ki so protestirali proti uresničitvi ameriškega načrta o vnovični naselitvi pobeglih Srbov v bližnjo vas Osojane.
Nasilne protikapitalistične demonstracije
02. 05. 2000 10.20
Med včerajšnjimi nasilnimi protikapitalističnimi demonstracijami je bilo aretiranih okoli 100 najbolj vročekrvnih protestnikov.
Pet mrtvih v protestih v Gvatemali
28. 04. 2000 15.33
Med včerajšnjimi protesti proti 50 odstotnem zvišanju cen v javnem prevozu je bile v Gvatemalski prestolnici ubitih najmanj 5 oseb, med katerimi je bil tudi 38-letni fotoreporter Roberto Martinez. V streljanju, do katerega je prišlo, je bilo ranjenih še 18 ljudi, policija je medtem že aretirala osumljenca, ki je dejanje priznal.
V Solunu napadli vojaški konvoj
28. 03. 2000 15.40
Demonstranti pod vodstvom grških komunistov so danes v grškem pristanišču Solun napadli konvoj britanskih, francoskih in italijanskih vojaških vozil, ki so bila namenjena na Kosovo, je sporočil predstavnik grške vojske. Na ta način izražajo svoje nasprotovanje lanskim napadom zveze NATO na ZR Jugoslavijo.
Protesti beloruske opozicije
25. 03. 2000 20.02
Policijske in vojaške enote so danes v središču beloruskega glavnega mesta Minsk razgnale več tisoč opozicijskih protestnikov. Demonstranti so na sicer nelegalnem shodu zahtevali politični dialog in svobodne parlamentarne volitve. Policija je aretirala tudi več ruskih novinarjev, ki so spremljali dogodek, vendar so bili ti po osebnem posredovanju začasnega predsednika Vladimirja Putina kmalu izpuščeni.
Množični protesti proti obsodbi Blaškića
08. 03. 2000 21.46
Več kot 10.000 ljudi se je v Mostarju danes udeležilo protestov proti obsodbi bosanskega Hrvata Tihomirja Blaškiča, ki ga je haaško mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije obsodilo na 45 let zapora. Proteste je pripravilo Združenje udeležencev vojne v BiH.
Demonstracije v Teheranu
07. 03. 2000 21.39
Kakih 200 teheranskih demonstrantov se je danes zbralo pred nemškim veleposlaništvom v Teheranu in zahtevalo pogovor z nemškim zunanjim ministrom Joschko Fisherjem, ki je na dvodnevnem obisku v Iranu. Demonstranti namreč trdijo, da so nemška podjetja med prvo zalivsko vojno Iraku pomagala izdelovati kemično orožje.
Haiderja pregnali iz restavracije
20. 02. 2000 11.48
Včerajšnjih protestov na Dunaju proti novi koaliciji, v kateri sodelujejo konservativci in desničarska stranka Joerga Haiderja se je udeležilo več kot 200.000 ljudi. Demonstracij se je udeležilo tudi precej ljudi iz Italije ter Nemčije. Približno 100 nemških protestnikov se je spopadlo s policijo, vendar niso nikogar aretirali. Manjše demonstracije so bile tudi v drugih evropskih prestolnicah. V Parizu se je zbralo približno 9000 ljudi, ki so protestirali pred avstrijskim veleposlaništvom.
Haider še vedno povzroča zmedo
13. 02. 2000 09.20
Pred avstrijskim veleposlaništvom v Budimpešti se je včeraj zbralo več kot 1000 privržencev madžarske skrajne desnice, ki so demonstrirali v podporo vodji avstrijskih svobodnjakov Joergu Haiderju. Demonstranti, ki so Haiderja označili za zaščitnika demokracije, so kritizirali predvsem stališče štirinajsterice držav EU do vstopa svobodnjakov v novo avstrijsko vlado. Medtem so v obeh največjih avstralskih mestih Sydneyu in Melbournu potekale demonstracije proti novi avstrijski vladi. Pred avstrijskim konzulatom v Sydneyu se je zbralo 150 ljudi, med njimi tudi preživeli holokavsta, ki so od avstralskih oblasti zahtevali, naj izženejo avstrijskega generalnega konzula. V Melbournu pa je 100 demonstrantov zahtevalo, naj novoimenovani avstralski veleposlanik na Dunaju ne odpotuje v Avstrijo.
Protesti ob obletnici Ocalanove aretacije
12. 02. 2000 18.56
Približno 16.000 Kurdov je danes na protestih v francoskem Strassbourgu zahtevalo izpustitev voditelja kurdskih upornikov Abdullaha Ocalana, ki ga je Turčija obsodila na smrt, je sporočila francoska policija. Mirnih protestov so se udeležili pripadniki kurdske narodnosti iz Nemčije, Belgije, Švice, Italije in Velike Britanije.
Prodi sklical izredno sejo
01. 02. 2000 20.19
Morebitni vstop avstrijske skrajno desničarske stranke Joerga Haiderja v vlado je dodobra razburil Evropo. Tako je dopoldne predsednik Evropske komisije Romano Prodi sklical izredno sejo. Na njej so razpravljali o razmerah v Avstriji, sodelovanju z oblastmi na Dunaju in morebitnih ukrepih.
Protesti v Davosu
29. 01. 2000 21.00
Danes popoldan so se v Davosu zbrali protestniki, ki nasprotujejo globalizaciji, in skušali prebiti policijski obroč, ki jim je onemogočal pot h kongresnemu centru. Ob tem so poškodovali več avtomobilov, razbijali okna različnih restavracij ter trgovin, pri tem pa so bili ranjeni trije policisti.
Zaznamovali deveto obletnico zalivske vojne
17. 01. 2000 14.19
Približno 2000 ljudi, ki so se udeležili manifestacije ob deveti obletnici zalivske vojne, je danes v Bagdadu zažgalo krsto, zavito v ameriško, britansko in izraelsko zastavo. Demonstranti so se zbrali pred sedežem Programa ZN za razvoj, kamor so poslali pismo, naslovljeno na generalnega sekretarja ZN Kofija Anana. V pismu so zahtevali odpravo embarga proti Iraku, ki je bil uveden leta 1990.
Demonstranti zahtevali Ocalanovo smrt
16. 01. 2000 10.02
V Turčiji je včeraj več tisoč demonstrantov zahtevalo takojšnjo usmrtitev kurdskega voditelja Abdulaha Ocalana in odstop vlade.
Dnevne demonstracije proti spopadom
14. 01. 2000 11.22
Približno 300 indonezijskih muslimanov je danes v Džakarti zahtevalo odstop sedanje vlade ter prekinitev spopadov med kristjani in muslimani v provinci Molukas. Demonstranti so se zbrali pred predsedniško palačo, vendar jim ni uspelo soočiti se s predsednikom Abdurrahmanom Wahidom, ki ga obtožujejo zaradi neuspeha vlade pri poskusih prekinitve krvavih spopadov. Več kot 100 ljudi se je zbralo tudi pred stavbo skupnosti kristjanov.
Zadnje protestno zborovanje opozicije
19. 12. 1999 09.04
Več sto nasprotnikov režima se je danes zvečer v Beogradu zbralo na zadnjem protestnem zborovanju proti režimu jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića. Opozicijska Zveza za spremembe (SZP) je namreč v petek sklenila, da bo končala pred 89 dnevi začete vsakodnevne proteste. Demonstranti so se sprehodili skozi središče mesta, ne da bi jih policija pri tem ovirala.
Spopadi med mehiškimi študenti in policijo
12. 12. 1999 12.24
Sinoči je v mehiškem glavnem mestu Ciudad de Mexico prišlo pred ameriškim veleposlaništvom do spopadov med mehiškimi študenti in policijo. Ranjenih je bilo najmanj 30 oseb, 90 pa so jih aretirali, je sporočila tamkajšnja policija.
Kuba zahteva vrnitev dečka
06. 12. 1999 20.58
Kubanski voditelj Fidel Castro od Združenih držav Amerike zahteva, da najkasneje jutri izročijo kubanskega dečka, ki ga je ameriška obalna straža pred desetimi dnevi rešila iz morja nedaleč od Floride. Sporna izročitev petletnega dečka, ki je med pobegom izgubil mamo in očima, utegne že tako hladne odnose med državama še poslabšati.
Ministrska konferenca WTO v znamenju protestov
30. 11. 1999 11.04
Začetek ministrske konference Svetovne trgovinske organizacije v Seattlu v ZDA napoveduje, da bodo pogajanja o novih smernicah svetovne trgovine izredno naporna, nenazadnje zaradi eksplozivnega ozračja v katerem konferenca poteka. Ob nekaj čez 2000 delegatov iz več kot 160 držav sveta se je v Seattle zlilo več kot 50.000 protestnikov, ki predstavljajo pisano paleto interesov od varstva okolja, delavskih in človekovih pravic, borcev proti genetsko pridelani hrani, pri čemer je vsem skupni imenovalec odpor do nadaljnje liberalizacije svetovne trgovine. Protestniki so za zdaj v ospredju dogajanj na konferenc, medtem ko so teme, o katerih se bodo pogajali predstavniki 134 držav članic WTO potisnjene v ozadje.