denarni
Nadaljevanje Nujne žetve
08. 09. 2001 00.00
Albanski skrajneži so v drugi fazi Natove operacije Nujna žetev predali 160 kosov orožja ter oklepno vozilo, ki so ga zaplenili makedonski vojski.
Še več posojil za Argentino
09. 09. 2001 00.00
Argentina bo od Mednarodnega denarnega sklada dobila približno 22 milijard dolarjev posojil. Da bi si zagotovila nova posojila, je Argentina obljubila, da bo obseg zadolžitve znižala z uveljavitvijo bolj tržno usmerjene gospodarske politike.
Dogovor o posestvih v Zimbabveju
07. 09. 2001 00.00
Velika Britanija in Zimbabve sta dosegla dogovor o spornemu vprašanju razdelitve zemlje, ki naj bi končal nezakonito zasedbo zemlje belih veleposestnikov.
ZDA pričakujejo konec recesije
06. 09. 2001 00.00
Ameriški minister za finance Paul O'Neil je pred odhodom na obisk Kitajske in Japonske izrazil prepričanje, da bo ameriško gospodarstvo v prihodnjih mesecih ponovno oživelo.
Georgievski vztraja pri začetku postopka
05. 09. 2001 00.00
Makedonski premier Georgievski je poslance sobranja pozval, naj glasujejo za začetek postopka spreminjanja ustave, sicer utegne državo doleteti tihi bojkot mednarodne skupnosti.
Trgovanje odvisno od malih investitorjev
20. 06. 2001 00.00
Za delovanje organiziranega trga je ključna vloga investitorjev z lastniškimi paketi okoli 0,1 odstotka, saj so omenjeni investitorji predvsem informacijsko pristranski pri manjših izdajateljih, ostali segmenti investitorjev pa so praviloma informacijsko pasivni. Veliki delničarji s paketi preko pet odstotkov pa so informacijsko pristranski le pri velikih izdajateljih. Bistven segment vlagateljev za posredovanje informacij in za normalno delovanje trga pa razpolaga le s približno 11 odstotki emisije delnic v kotaciji, je na današnji predstavitvi študije o problematiki slovenskega trga kapitala povedal Veljko Bole iz Ekonomskega inštituta pri pravni fakulteti. Bole se je v študiji posvetil vplivom javnih in osebnih informacij na tečaje delnic na uradnem trgu.
Vlada bo privatizirala NLB in NKBM
01. 06. 2001 00.00
Vlada je na včerajšnji seji sprejela dopolnjen program privatizacije državnih bank - Nove ljubljanske banke in Nove kreditne banke Maribor. V obeh primerih bo obdržala kontrolni delež, zato deleži, ki jih država namerava ponuditi v odkup, ostajajo nespremenjeni. Poleg vladne četrtine naj bi ob koncu privatizacije imeli 15 odstotkov sedanji drugi delničarji, delničarji pripojenih hčerinskih bank 12 odstotkov, skladi in zavarovalnice 14 odstotkov, ključni investitorji pa bodo po predlogu konec marca leta 2002 tretjinski lastniki Nove ljubljanske banke.
Sklenili spomladansko srečanje IMF in WB
30. 04. 2001 00.00
V Washingtonu se končuje spomladansko zasedanje Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke (WB). Mednarodni finančni in monetarni odbor Mednarodnega denarnega sklada (IMFC) in razvojni odbor Svetovne banke sta v skupni izjavi ob koncu spomladanskih srečanjih izrazila zavezanost prizadevanjem za odpravo svetovne revščine oziroma pomoči najmanj razvitim državam.
Nadaljevanje zasedanja v Washingtonu
29. 04. 2001 00.00
Visoki finančni predstavniki desetih držav, ki največ prispevajo v Mednarodni denarni sklad (IMF), so danes v okviru spomladanskega zasedanja Svetovne banke (WB) in IMF v Washingtonu posebno pozornost posvetili reformam v delovanju globalnega finančnega sistema. Ameriški finančni minister Paul O'Neill, predsednik ameriške centralne banke Alan Greenspan in drugi predstavniki 183 držav članic IMF so se osredotočili zlasti na načine preprečevanja prihodnjih finančnih kriz. Spomladanskega zasedanja IMF in WB se udeležujeta tudi slovenski finančni minister Anton Rop in guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari z namestnikom Samom Nučičem.
IMF in SB bosta pomagali Turčiji
27. 04. 2001 00.00
Mednarodni denarni sklad (IMF) in Svetovna banka (SB) načrtujeta dodelitev 10 milijard ameriških dolarjev pomoči Turčiji kot pomoč pri reševanju gospodarske krize v tej državi, je na novinarski konferenci v Washingtonu povedal turški minister za gospodarstvo Kemal Dervis. Pomoč bo Turčiji dodeljena v prihodnjih 14 dneh, je še dejal. Tiskovna predstavnica IMF Conny Lotze pa je za turško tiskovno agencijo Anatolija potrdila, da so priprave za dodelitev pomoči Turčiji v zaključni fazi.
Kmečka družba uresničuje začrtane cilje
26. 04. 2001 00.00
Skupina Kmečka družba je lani do konca novembra, torej pred oddelitvijo, ustvarila 288 milijonov tolarjev dobička. Direktor Skupine Kmečka družba Matjaž Gantar je na današnji novinarski konferenci pojasnil, da je bilo njihovo lansko poslovanje kljub oddelitvi zelo uspešno. Med njihovimi osnovnimi cilji za letos je med drugimi izpostavil čedalje večjo udeležbo v procesih privatizacije na trgih bivše Jugoslavije, naložbe v izgradnjo novih megakinov, naložbe v časopisne hiše in zavarovalništvo na trgih JV Evrope ter ustanovitev vzajemnih skladov v Luksemburgu. Gantar je za letos napovedal še možnost ustanovitve družbe za upravljanje skladov tveganega kapitala ter borznoposredniške družbe.
Sprostili tečaj turške lire
23. 02. 2001 00.00
Zaradi hude finančne krize je turška vlada sprostila menjalni tečaj turške lire in s tem omogočila devalvacijo nacionalne valute. Za takšen ukrep se je vlada odločila po dvanajsturni krizni seji s finančnimi strokovnjaki in predstavniki centralne banke v Ankari. Tečaj lire, ki je bil doslej vezan na košarico valut, se je danes znižal za dobro četrtino, porasli pa so tečaji vrednostnih papirjev na borzi. Mednarodni denarni sklad je odločitev Turčije pozdravil.
Na tržaškem sodišču o zlomu TKB
10. 02. 2001 00.00
Na tržaškem sodišču poteka za zaprtimi vrati - tako naj bi namreč zahtevali nekateri obtoženci - preliminarna obravnava o zlomu nekdanje Tržaške kreditne banke (TKB), ki je svojčas veljala za najpomembnejši denarni zavod Slovencev v Italiji. Danes so se prijavile nekatere nove civilne stranke: med temi italijansko zakladno in finančno ministrstvo, ministrski svet, banka v stečaju in nekaj manjših delničarjev. Med obtoženci so manjkala nekatera vidnejša imena, zlasti senator gibanja Forza Italia Giulio Camber, navzoči pa so bili npr. nekateri drugi obtoženci, in sicer univerzitetni profesor Francesco Alessandro Querci ter predzadnji in zadnji direktor TKB, Vito Svetina in Adrijan Semen. Poskrbljeno je bilo tudi za prevajalsko službo. Po približno enourni preliminarni razpravi je prišlo do daljše prekinitve. Javni tožilec Raffaele Tito naj bi zahteval, da se proces vrne v fazo preliminarne preiskave, eden od odvetnikov pa naj bi zahteval celotno registracijo prejšnje preliminarne obravnave.
Rusija IMF odplačala dolg
06. 02. 2001 00.00
Rusija je Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF) odplačala še en obrok dolga v višini 160 milijonov ameriških dolarjev, je danes poročala tiskovna agencija Interfax. Rusija mora letos IMF odplačati skupaj dve milijardi dolarjev dolga. Od tega je januarja že plačala 118,5 milijona dolarjev.
Denarni cilj BS lani dosežen
31. 01. 2001 00.00
Svet Banke Slovenije je včerajšnji seji obravnaval oceno doseganja bližnjega denarnega cilja BS za leto 2000 in sprejel bližnji denarni cilj za leto 2001. Dejanska gibanja kažejo, da se je najširši denarni agregat - M3 - v letu 2000 povečal za 292 milijard tolarjev oziroma 16,3 odstotka in je tako v zgornji polovici koridorja postavljenega bližnjega cilja za lani, ki je predvideval 12- do 18-odstotno stopnjo rasti. Ob skrbi za stabilnost valute in splošno likvidnost plačevanja doma in na tujem ter ob upoštevanju predpostavk, da bo realna letna rast bruto domačega proizvoda (BDP) štiriodstotna, primanjkljaj vladnega sektorja 1,3 odstotka BDP, obseg javnofinančnih odhodkov 42,8 odstotka BDP, realna letna rast neto plač pa 2,5-odstotna, je bližnji cilj denarne politike BS za leto 2001 letna rast denarnega agregata M3 v razponu med 11 in 17 odstotki.
IMF Argentini odobril nov kredit
14. 01. 2001 00.00
Mednarodni denarni sklad (IMF) je Argentini odobril nov kredit v višini treh milijard ameriških dolarjev, da bodo v tej južnoameriški državi lažje premagali gospodarske težave in premostili finančno krizo, so v petek sporočili iz sedeža IMF.
Slovenska manjšina v Italiji zaskrbljena
13. 01. 2001 00.00
V Jamljah pri Gorici je sinoči potekalo skupno srečanje, ki sta ga sklicali krovni organizaciji slovenske manjšine v Italiji Svet slovenskih organizacij (SSO) in Slovenska kulturno gospodarska zveza (SKGZ). Srečanje je bilo sklicano zaradi zaskrbljenosti ob dejstvu, da so bili v pričakovanju zaščitnega zakona iz italijanskega državnega proračuna črtani denarni prispevki za manjšino. Gre za osem milijard lir za delovanje kulturnih ustanov Slovencev v Italiji, ki jih predvideva zakon za obmejna območja.
O denarni uniji z ZDA
27. 12. 2000 00.00
V Latinski Ameriki se je letos trend navezovanja na ameriški dolar še okrepil. Ekvador, Salvador in Gvatemala so namreč sklenili svoje domače valute delno ali v celoti vezati na dolar. Podoben trend pa je prisoten tudi v ostalih državah Latinske Amerike, države celo razmišljajo, da bi z ZDA ustanovile monetarno unijo.
Vlada o navezavi diplomatskih odnosov z ZRJ
08. 12. 2000 00.00
Vlada, ki je danes na svoji drugi seji govorila predvsem o jutrišnjem obisku jugoslovanskega zunanjega ministra Gorana Svilanovića v Sloveniji in odnosih z EU, je sprejela sporazum o navezavi diplomatskih odnosov z ZRJ, za koordinatorja slovenske pogajalske skupine za nasledstvo pa imenovala Mirana Mejaka, ki je do nastopa prejšnje prehodne vlade to nalogo že opravljal, je po seji vlade povedal zunanji minister Dimitrij Rupel. Sporočil je tudi imeni dveh novih državnih sekretarjev v zunanjem ministrstvu. To bosta Ignac Golob in Miha Pogačnik.
Tudi ZRJ za delitev premoženja
07. 12. 2000 00.00
Jugoslovanska vlada je na sinočnjem zasedanju v Beogradu sklenila, da bo sprožila nadaljevanje pogajanj o sukcesiji v sklopu skupine za nasledstvo in sicer na načelih upoštevanja legitimnih interesov države, pravične razdelitve premoženja in enakopravne obravnave vseh držav naslednic nekdanje SFRJ. Vlada je, kot je zapisano v sporočilu za javnost, podprla začetek pogajanj o razdelitvi nekdanjega skupnega premoženja v Banki za mednarodne poravnave v Baslu, kriteriji za razdelitev premoženja pa naj bi bili tisti, ki jih je sprejel Mednarodni denarni sklad, sprejela pa sta jih tako prejšnja vlada kot tudi parlament. Za uresničitev omenjenega sklepa je vlada pooblastila guvernerja jugoslovanske centralne banke Mladjana Dinkića.
Zjuganov kritizira Putina
02. 12. 2000 00.00
Vodja ruskih komunistov Genadij Zjuganov je ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu očital, da ne izpolnjuje predvolilnih obljub. Hkrati je pozval k vzpostavitvi demokracije po sovjetskem vzoru. Putin je dokazal, da od svoje izvolitve marca lani ni izpolnil pričakovanj ljudi, je v uvodnem govoru na otvoritvi dvodnevnega kongresa komunistične stranke v Moskvi dejal Zjuganov. Dejal je še, da sedanja ruska vlada še z večjo vnemo od prejšnje "pleše po glasbi, ki jo igra Mednarodni denarni sklad (IMF)." Putin se na oblasti lahko obdrži le zaradi visokih cen nafte na svetovnem trgu, meni Zjuganov. V času predsednikovanja Borisa Jelcina sta namreč Rusija in IMF julija 1999 sklenila pogodbo, ki je predvidevala ruski najem posojil v višini 4,5 milijarde ameriških dolarjev, vendar je IMF izplačilo kreditov začasno ustavil, saj je ocenil, da Rusija ni dovolj hitro izvajala gospodarskih reform.
Odpis dolga 21 državam v razvoju
02. 12. 2000 00.00
Velika Britanija namerava odpisati dolgove 21 držav v razvoju, s čimer bo povečala odziv na kampanjo za odpis dolgov 20 najrevnejših držav sveta, je danes poročal britanski tisk. Odločitev britanske vlade bo prihodnji teden na sprejemu organizacije Jubilej 2000, ki že štiri leta vodi kampanjo za odpis dolgov držav v razvoju, sporočil britanski finančni minister Gordon Brown.
Enotna rusko-beloruska valuta
30. 11. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin, ki se je danes v Minsku udeležil otvoritvenega zasedanja vrhovnega državnega sveta rusko-beloruske unije, je ruski vladi naložil, naj podpiše sporazum z Belorusijo o uvedbi enotne valute. Putin se je srečal tudi z beloruskim kolegom Aleksandrom Lukašenkom, ki se še posebej zavzema za tesnejšo povezanost obeh držav. Putin je na zasedanju vrhovnega državnega sveta sicer dejal, da je udejanjenje rusko-beloruske unije zelo občutljiv proces, ki ne more potekati brez privolitve javnosti. Potrebno je razpršiti bojazni ljudi, da bi ob vzpostavitvi unije prišlo do krnitve suverenosti. Zadev ne gre zavlačevati, pa tudi preuranjenih odločitev ne gre sprejemati, je prepričan ruski predsednik. Rusija je kljub negodovanju Belorusije doslej odlašala z uvedbo skupne denarne enote, med drugim zaradi visoke inflacije, nereformiranega gospodarstva in velike revščine v Belorusiji. V skladu s sporazumom o denarni uniji naj bi Belorusija do leta 2008 uvedla ruski rubelj kot svojo uradno valuto, sicer pa naj bi ga v poslovanju začeli uporabljati že 1. januarja 2005.
ZRJ kmalu članica EBRD
14. 11. 2000 00.00
Mendarodna finančna skupnost bo ZR Jugoslaviji kmalu posredovala pobudo o vključitvi ZRJ v Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD) in v Mednarodni denarni sklad (IMF), je danes dejal predsednik EBRD Jean Lemierre, ki se je v Parizu udeležil srečanja visokega odbora banke za Balkan, pristojnega za usklajevanje mednarodne pomoči ZRJ. Po besedah Lemierra naj bi pobudam EBRD in IMF kmalu sledili tudi Svetovna banka in Evropska investicijska banka (EIB). Predsednik EBRD je še napovedal, da utegne ZRJ članica EBRD postati konec leta, zavzel pa se je tudi za to, da bi v ZRJ čimhitreje vzpostavili finančne mehanizme za mala in srednja podjetja, ki predstavljajo tisto tkivo gospodarstva v državi, ki še deluje. Preden pa bo ZRJ lahko upravičena do sredstev Svetovne banke in EIB, bo moral Beograd rešiti vprašanje odplačila zaostalih dolgov do omenjenih institucij. Dolg ZRJ do Svetovne banke znaša 1,7 milijarde dolarjev, do EIB pa 200 milijonov dolarjev. ZRJ naj bi poleg tega IMF dolgovala okoli 130 milijonov dolarjev.
Večja vrednost dinarja tudi v Črni gori
11. 10. 2000 00.00
Denarni svet Črne gore je včeraj določil novo vrednost nemške marke kot vzporedne valute v tej jugoslovanski republiki. Menjalno razmerje je sedaj 1:33.
Enako plačilo za igralke in igralce
11. 10. 2000 00.00
Najboljše teniške igralke in igralci bodo na prihodnjem turnirju za grand slam v avstralskem Melbournu za uspehe plačani povsem enako, je sporočil predsednik odprtega prvenstva Avstralije Geoff Pollard. Na najmočnejšem januarskem teniškem turnirju si bodo igralci in igralke razdelili 7,5 milijona ameriških dolarjev, kar je 11,5 odstotka višji denarni sklad kot pred letom dni. Višina nagrad se je na moškem delu turnirja dvignila za deset, na ženskem pa za 15,8 odstotka. Zmagovalec in zmagovalka bosta prejela čeka v vrednosti 450.000 dolarjev.
Clinton za odpis dolga revnim državam
03. 10. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je skupaj z nekaterimi republikanskimi in demokratskimi politiki, verskimi voditelji ter znanimi osebnostmi, med katerimi je bil tudi pevec skupine U2 Bono,
Končano zasedanje IMF in SB
29. 09. 2000 00.00
Potem ko sta Mednarodni denarni sklad (IMF) in Svetovna banka (SB) v sredo predčasno končala skupno letno zasedanje, sta generalni direktor IMF Horst Köhler in predsednik Svetovne banke James Wolfensohn na včerajšnji novinarski konferenci predstavila sklepe zasedanja. Obsodila sta proteste, ki so jih v času zasedanja prirejali nasprotniki globalizacije, Köhler pa se je dotaknil tudi vprašanja intervencije velikih investicijskih bank v zvezi s tečajem evra.
IMF in Svetovna banka obsodila proteste
28. 09. 2000 00.00
Potem, ko sta Mednarodni denarni sklad (IMF) in Svetovna banka (SB) včeraj predčasno končala skupno letno zasedanje, sta generalni direktor IMF Horst Köhler in predsednik Svetovne banke James Wolfensohn na dopoldanski novinarski konferenci predstavila zaključke zasedanja. Obsodila sta proteste, ki so jih v času zasedanja prirejali nasprotniki globalizacije, Koehler pa se je dotaknil tudi vprašanja intervencije velikih investicijskih bank v zvezi s tečajem evra. Köhler je po izgredih, ki so spremljali letno zasedanje finančnih organizacij, od nekaterih mednarodnih nevladnih organizacij zahteval, naj se odpovejo nasilju, in poudaril, da protestniki z nasiljem niso zmagali, temveč so doživeli poraz. Ob tem je ocenil, da se je češka družba na obnašanje protestnikov odzvala odklonilno. Poudaril še je, da je Praga lahko ponosna na organizacijo zasedanja, zaradi katere se je po mnenju Köhlerja okrepil tudi ugled mesta v svetu. Predsedujoči letnega zasedanja IMF in SB, južnoafriški minister za finance Trevor Manuel, je na novinarski konferenci zatrdil, da zasedanja, ki bi se moralo končati v četrtek, niso predčasno zaključili zaradi protestov, ampak zaradi učinkovitega poteka zasedanja. Predsednik Svetovne banke Wolfensohn pa je menil, da je bilo zasedanje izredno uspešno, čeprav je potekalo v težkih pogojih, in prav tako poudaril, da protestniki z nasiljem niso zmagali. Dejal je, da so bili pogovori z neodvisnimi skupinami zelo "plodni" in koristni. Ugotovil je še, da imajo skupine, s katerimi se je pogovarjal, z IMF in SB veliko skupnih ciljev. Generalni direktor IMF je investicijo bank ocenil kot pravo odločitev in ob tem menil, da je intervencija bank dokaz, da je Evropska centralna banka institucija, ki je pristojna za razvoj tečaja. Dodal je, da bo prihodnji razvoj skupne evropske valute odvisen od strukturnih reform v Evropi. Kot največji izziv je Köhler označil zmanjševanje revščine v svetu in preoblikovanje globalizacije tako, da bi koristila vsem. Poudaril je, da bi bilo treba izboljšati mednarodni finančni sistem in poskrbeti, da bi bil bolj pregleden. Nasprotniki globalizacije so predčasen zaključek zasedanja danes označili kot uspeh, ki naj bi bil posledica množičnih protestov. V češki prestolnici se je v času zasedanja IMF in WB zbralo skupaj približno 12.000 ljudi iz več držav, ki so med drugim tudi nasilno protestirali proti globalizaciji.
IMF o svojih nalogah, nafti in evru
25. 09. 2000 00.00
V Pragi se je včeraj sestal denarni in finančni odbor Mednarodnega denarnega sklada (IMF), najvišji politični organ organizacije, da bi določil glavne naloge IMF in rešil vprašanje visokih cen nafte in nestabilne evropske valute evra. Odbor je poudaril, da lahko trenutne cene nafte škodijo svetovni gospodarski rasti.