deviznih
Naslednice SFRJ o deviznih vlogah
12. 03. 2002 00.00
V Baslu se danes nadaljujejo pogajanja petih naslednic nekdanje SFRJ v zvezi s starimi hranilnimi vlogami v nekdanji skupni državi. Udeleženci bodo skušali uskladiti podatke, ki so jih konec februarja poslali Hansu Meyerju, posredniku Banke za mednarodne poravnave na pogajanjih.
Sodnik o NLB v treh dneh
11. 03. 2002 00.00
V Trstu se je končala sodna obravnava v postopku hrvaških varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke, odločitev pa bo sodnik oznanil najkasneje v treh dneh.
Obravnava proti Novi Ljubljanski banki
04. 03. 2002 00.00
Na tržaškem sodišču se je začela obravnava proti Novi Ljubljanski banki, ki jo je vložila skupina 176 pretežno hrvaških varčevalcev. Tožniki na čelu z Božidarjem Vukasovićem od banke terjajo vrnitev starih deviznih vlog v višini 1,65 milijona evrov.
Slab tečaj evra je začasen pojav
28. 01. 2002 00.00
Vzrok za trenutni slab tečaj evra na mednarodnih deviznih trgih po mnenju predsednika nemške centralne banke Ernsta Welteka tiči v različnih pričakovanjih gospodarske rasti za Evropo in ZDA.
Bo LB vrnila dolg?
26. 01. 2002 00.00
Poročilo o problematiki varčevalcev nekdanje LB, ki ga je pripravil poročevalec odbora Parlamentarne skupščine SE Jurgens, je še zaupno. Kljub temu se je izvedelo, da je ena od možnosti ustanovitev posebnega sklada, iz katerega bi naslednice nekdanje SFRJ poplačale varčevalce LB.
Povečanje deviznih vlog
08. 01. 2002 00.00
Slovenske menjalnice so decembra lani odkupile za 111 milijonov evrov več tuje gotovine, kot so je prodale. Od konca lanskega novembra pa do 26. decembra so se vloge na deviznih računih povečale za več kot 204 milijone evrov.
Evro je resničnost
01. 01. 2002 00.00
V vseh 12 državah Evropske unije so na Silvestrovo slovesno obeležili uvedbo novih bankovcev in kovancev, osrednji dogodek pa je potekal opolnoči v bruseljskem parku Cinquantenaire. Uvedba nove valute zaenkrat poteka brez težav.
Evro in slovenski potrošnik
03. 01. 2002 00.00
Slovenske banke in menjalnice so tudi uradno začele s prodajo nove evropske valute. Pri nas naj bi bili z novo evropsko valuto dokaj dobro seznanjeni. Za tiste, ki o evru še vedno ne veste vsega, kar vas zanima, smo še enkrat zbrali nekaj koristnih informacij.
Dvig tečajev v Tokiu
26. 12. 2001 00.00
Tečaji delnic na tokijski borzi so se v povprečju zvišali. Indeks Nikkei se je v primerjavi s torkom zvišal za 18,24 točke oziroma 0,18 odstotka in trgovanje končal pri 10.273,05 točke.
Svet v letu 2001
24. 12. 2001 00.00
Leto 2001 so najbolj zaznamovali samomorilski teroristični napadi v ZDA. 11. septembra sta v stolpnici Svetovnega trgovinskega centra v New Yorku treščili dve letali, tretje je strmoglavilo na ameriško obrambno ministrstvo v Washingtonu, četrto pa se je zrušilo v Pennsylvaniji.
Zunanji dolg še vedno višji od deviznih rezerv
19. 12. 2001 00.00
Slovenske devizne rezerve so konec oktobra znašale 5,09 milijarde dolarjev. To je 148 milijonov dolarjev več kot mesec prej in 711 milijonov več kot konec leta 2000.
V Baslu o starih hranilnih vlogah
18. 12. 2001 00.00
Slovenska delegacija pod vodstvom Rudolfa Gabrovca in Franceta Arharja se v Baslu udeležuje pogajanj o prevzemu jamstva nekdanje SFRJ v zvezi s starimi hranilnimi vlogami.
Goljufija z denarjem za obnovo
19. 11. 2001 00.00
V zadnjih dneh so v javnost prišli podatki o tem, da naj bi si referent na bovški občini ob sodelovanju novogoriškega gradbenika nezakonito izposodil večje vsote denarja iz sredstev za popotresno obnovo Posočja.
Dogovor o razdelitvi monetarnega zlata
15. 11. 2001 00.00
Pogajalci držav naslednic bivše skupne države so na dvodnevnem srečanju v Sarajevu dosegli dogovor o razdelitvi skupnega monetarnega zlata nekdanje SFRJ v vrednosti 74 milijonov dolarjev.
Gaspari o usmeritvi Banke Slovenije
22. 10. 2001 00.00
V Banki Slovenije nameravajo novembra sprejeti usmeritev, s katero bodo v prihodnjem letu znižali inflacijo na 5 do 5,5 odstotka, v letu 2003 pa na 4 odstotke ali manj.
Evro že z letom 2002
05. 10. 2001 00.00
S prvim dnem leta 2002 bo dvanajst evropskih držav uvedlo evro, ki bo od marca istega leta dalje edino plačilno sredstvo v dvanajsterici.
V iskanju novih odnosov s Slovenijo
08. 09. 2001 00.00
Predsednik hrvaškega sabora Tomčić je odlog razprave o sporazumu o meji s Slovenijo v saboru označil kot dobro potezo, saj bi trenutno vlada težko dosegla potrebno dvotretjinsko večino.
Sporazum o meji je pogumen korak
07. 09. 2001 00.00
Slovenski premier Janez Drnovšek se je odzval na dogajanje na Hrvaškem v zvezi s sporazumom o meji. Poudaril je, da bi v primeru, če na Hrvaškem sporazuma o meji ne bi sprejeli, lahko znova prišlo do "negativne spirale odnosov med državama".
Bosanski varčevalci proti nekdanji LB
30. 08. 2001 00.00
Varčevalce nekdanje podružnice Ljubljanske banke v Sarajevu bo, v tožbi za izterjavo deviznih hranilnih vlog od banke, zastopala tudi dunajska odvetniška pisarna.
Delitve premoženja nekdanje SFRJ še ne bo
29. 08. 2001 00.00
Miran Mejak je zanikal govorice, da se bodo prihodnji mesec začela pogajanja o delitvi veleposlaništev, deviznih rezerv in klirinških dolgov. Nasledstvenega sporazuma doslej še niso ratificirali v nobenem od parlamentov držav naslednic.
Krekova banka presegla cilje
25. 08. 2001 00.00
Krekova banka, ki zaposluje 225 delavcev, je bila v prvem polletju uspešna, presegli so načrtovane cilje. Bilančna vsota te banke je konec lanskega leta dosegla 66,3 milijarde tolarjev.
Picula kritiziral Rupla
01. 07. 2001 00.00
Hrvaški zunanji minister Tonino Picula je zavrnil izjavo slovenskega kolega Dimitrija Rupla, ki je dejal, da se vprašanje starih hranilnih vlog ne nanaša samo na Ljubljansko banko, temveč na vse banke v nekdanji SFRJ in da nobena naslednica nekdanje Jugoslavije ne bi smela biti zavezana plačati Miloševićevih vojn. Iz tega naj bi sledilo, je povedal Picula, da je večino denarja iz teh vlog porabil Milošević v jugoslovanskih vojnah. Ruplova teza po besedah Picule dokazuje, da je v središču spora glede hranilnih vlog politična ideja in da Ljubljana ni naklonjena hitri rešitvi.
Gospodarska škoda v Makedoniji
26. 06. 2001 00.00
Makedonsko gospodarstvo je zaradi spopadov med albanskimi skrajneži in makedonsko vojsko v preteklih štirih mesecih utrpelo škodo v višini 407 milijard evrov. Makedonsko ministrstvo za gospodarstvo po poročanju jugoslovanske tiskovne agencije Tanjug opozarja, da bi nadaljevanje spopadov lahko usodno vplivalo na makedonsko gospodarstvo, in ocenjuje, da se bodo zaradi slabih razmer najkasneje jeseni začeli nemiri Makedoncev. Izgube v makedonskem gospodarstvu so predvsem posledica prekinitev pogodb s tujimi partnerji in ustavitve proizvodnje in dobave blaga zaradi spopadov. Za financiranje vojaških akcij proti albanskim upornikom je makedonska vlada doslej porabila 152 milijonov evrov deviznih rezerv. Vrednost makedonske valute denar je od konca maja padla za tretjino, zaradi krize v državi pa so morale makedonske oblasti povečati davek na dodano vrednost.
V Makedoniji trpi gospodarstvo
25. 06. 2001 00.00
Makedonsko gospodarstvo je zaradi spopadov med albanskimi skrajneži in makedonsko vojsko v preteklih štirih mesecih utrpelo škodo v višini 407 milijard evrov. Makedonsko ministrstvo za gospodarstvo po poročanju jugoslovanske tiskovne agencije Tanjug opozarja, da bi nadaljevanje spopadov lahko usodno vplivalo na makedonsko gospodarstvo, in ocenjuje, da se bodo zaradi slabih razmer najkasneje jeseni začeli nemiri Makedoncev.
Sporazum o nasledstvu slab za Hrvaško
24. 06. 2001 00.00
Nekdanji hrvaški zunanji minister in sedanji predsednik hrvaške stranke Demokratičnega centra Mate Granić je mnenja, da je sporazum o nasledstvu po nekdanji skupni državi izredno slab za Hrvaško. Hrvaška je sprejela 28 odstotkov skupnega dolga, dobila pa je zgolj 23 odstotkov lastnine nekdanje SFRJ. Še vedno ni jasno, zakaj je Hrvaška to sprejela, je v pogovoru za Vijesnik dejal Granić. Jasno je sicer, da je morala vsaka država naslednica kaj žrtvovati, da bi prišlo do sporazuma, vendar pa je največjo ceno za doseganje tega sporazuma plačala ravno Hrvaška in javnost ima pravico izvedeti, zakaj se je to zgodilo, je menil Granić in dodal, da je s tem sporazumom največ pridobila ZRJ, Sloveniji pa je uspelo, da sporazum ne rešuje problema dolgov Ljubljanske banke, ampak da se pogajanja o tem nadaljujejo v baselski Banki za mednarodne poravnave.
Pogajanja o nasledstvu brez dogovorov
17. 05. 2001 00.00
Na novem krogu pogajanj o nasledstvu nekdanje SFRJ na Dunaju po besedah vodje slovenske delegacije Mirana Mejaka do pravih dogovorov še ni prišlo, odprli pa so skoraj že vsa vprašanja okvirnega sporazuma o nasledstvu. Povsem nova vprašanja, ki ga Slovenija ni pričakovala so na pogajanjih odprli pri vprašanju pridobljenih pravic. Mejak je povedal, da so v okviru tega vprašanja odprli vprašanje hranilnih vlog na celotnem območju nekdanje Jugoslavije. Teh vlog namreč ni mogoče izplačati iz deviznih rezerv nekdanje Narodne banke Jugoslavije, ker ta sredstva ne zadostujejo. Mejak je ob tem ponovil stališče Slovenije, da je "teritorialno pokrila svoje varčevalce" in da se je za drugo potrebno dogovoriti, vendar ne na škodo in v breme Slovenije.
Nadaljevanje pogajanj o nasledstvu
15. 05. 2001 00.00
Na Dunaju poteka nov krog pogajanj o nasledstvu nekdanje Jugoslavije. Predstavniki petih naslednic se bodo na desetdnevnem srečanju skušali dogovoriti o okvirnem sporazumu, ki naj bi predstavljal podlago za dokončno razdelitev nasledstva. Vodja slovenskih pogajalcev Miran Mejak ni želel govoriti o pričakovanjih slovenske strani, je pa dejal, da se je tokratni krog začel zadovoljivo.
Hrvaška o nasledstvu
12. 05. 2001 00.00
Pred ponedeljkovim začetkom novega kroga pogajanj med petimi naslednicami SFRJ o razdelitvi nekdanjega skupnega premoženja, je vodja hrvaške delegacije in predstavnik hrvaškega vladnega urada za nasledstvo Božo Marendić izrazil upanje, da se bodo strani čimprej uskladile glede sporazuma in pojasnil, da je za hrvaško stran predlog sporazuma povsem sprejemljiv. Na 11-dnevnih pogajanjih bodo pogajalci skušali doseči soglasje in sprejeti besedilo okvirnega sporazuma o sukcesiji, ki bi predstavljal tudi politično-pravni okvir za doseganje rešitve na posameznih področjih delitve premoženja.
Novi krog nasledstvenih pogajanj
09. 04. 2001 00.00
Dogovor o razdelitvi zlata v Baselski banki, arhivov in dogovor o pokojninah naj bi po pričakovanjih slovenske strani dosegle države naslednice nekdanje SFRJ dosegle na današnjih pogajanjih v Bruslju. Slovenske pogajalce vodi Miran Mejak, srečanje pa bo poteklo ob posredovanju Arthurja Wattsa, britanskega pravnega izvedenca.
V Bruslju nov krog pogajanj
08. 04. 2001 00.00
V Bruslju se bo v ponedeljek začel nov krog pogajanj o razdelitvi premoženja nekdanje SFRJ med peterico držav naslednic. Slovenijo bo na tridnevnih pogajanjih, ki bodo po ustaljeni praksi potekala ob posredovanju britanskega pravnega izvedenca sira Arthurja Wattsa, zastopal vodja slovenskih pogajalcev Miran Mejak. Mejak je pred odhodom v Bruselj izrazil upanje, da bodo tokrat vendarle dosegli dogovor o razdelitvi zlatih rezerv pri Baselski banki za mednarodne poravnave.