deviznih
Japonska znižuje obrestne mere
19. 03. 2001 00.00
Japonska centralna banka se je danes odločila za ohlapnejšo denarno politiko. Da bi povečali likvidnost finančnega trga, bodo morale poslovne banke svoje devizne rezerve, ki jih imajo pri centralni banki, s sedanjih štirih bilijonov jenov zvišati na približno pet bilijonov jenov (87 milijard nemških mark/44,6 milijarde evrov). Banka Japonske se je s tem izognila neposredni vrnitvi k svoji "politiki ničelnih obrestnih mer". Kljub temu pa strokovnjaki menijo, da bo končni učinek danes sprejetega ukrepa prav znižanje kratkoročnih obrestnih mer v smeri ničle.
Dobrosav Mitrović o nasledstvu SFRJ
25. 02. 2001 00.00
Za rešitev vprašanja nasledstva nekdanje SFRJ obstajata dve poti. Ali ga bo pet naslednic rešilo razmeroma hitro, korak za korakom, ali pa bodo zavlačevale in bo tudi mednarodna skupnost dvignila roke, je v pogovoru za Nedjeljni Vjesnik menil vodja jugoslovanskih pogajalcev o nasledstvu Dobrosav Mitrović. Dodal je, da je od razpada nekdanje SFRJ minilo deset let in da je "veliko amortiziranega, mnogo tega pa enostavno ni več. Kdo bi vedel, kje je"?
Pogajanja se nadaljujejo
22. 02. 2001 00.00
Predstavniki petih držav naslednic nekdanje SFRJ, ki danes v Ljubljani nadaljujejo tridnevna pogajanja pod vodstvom mednarodnega posrednika sira Arthurja Wattsa, so dopoldne govorili predvsem o pokojninah in pridobljenih pravicah. Danes so udeleženci srečanja, ki delajo za tesno zaprtimi vrati, še manj zgovorni kot ob včerajšnjem začetku pogajanj, izvedelo pa se je, da jugoslovanska delegacija (še) ni predstavila napovedanega in težko pričakovanega poročila o trenutnem stanju skupnih deviznih rezerv. Po nekaterih napovedih naj bi o tem govorili popoldne.
Uspešno poslovno leto NKBM
19. 02. 2001 00.00
Nova kreditna banka Maribor (NKBM) je lani po prvih ocenah ustvarila 5,26 milijarde tolarjev bruto dobička, kar je 18 odstotkov več kot leto poprej, je na današnji novinarski konferenci povedal predsednik uprave Jože Glogovšek. Po njegovih besedah bo čisti dobiček po obdavčitvi znašal okoli 2,6 milijarde tolarjev oz. 10 odstotkov več kot leta 1999.
Tožba hrvaških varčevalcev LB
01. 02. 2001 00.00
Slovenska vlada je na seji sprejela predlog generalnega državnega pravobranilca, da Slovenijo v tožbi hrvaških varčevalcev Ljubljanske banke pred Evropskim sodiščem za človekove pravice pri Svetu Evrope zastopa pravna pisarna Cleary Gottlieb Steen and Hamilton.
Vukasović obtožuje Drnovška
29. 01. 2001 00.00
Predstavnik hrvaških varčevalec pri zagrebški podružnici Ljubljanske banke (LB) Božidar Vukasović je vodji delegacije Evropske unije v Zagrebu Peru Vintherju poslal pismo, v katerem slovenskega premiera Janeza Drnovška med drugim obtožuje, da se poigrava s kolegi v hrvaški vladi in zavira reševanje odprtih vprašanj. Omenjeno pismo so iz Zagreba že posredovali v Bruselj glavnemu pogajalcu Evropske unije za Slovenijo Jaimeju Garcii Lombarderu.
Makedonija ni za ključ IMF
15. 01. 2001 00.00
Tiskovna predstavnica Narodne banke Makedonije Antoaneta Maneva je zanikala, da bi Makedonija privolila v ključ Mednarodnega denarnega sklada (IMF) pri delitvi nekdanjega skupnega jugoslovanskega premoženja v baselski banki in pri razdelitvi deviznih rezerv nekdanje SFRJ. S tem je zanikala nedavno pisanje skopskega Dnevnika, pa tudi jugoslovanske agencije Tanjug, ki sta poročala, da naj bi Skopje pri omenjenih vprašanjih pristalo na ključ IMF. Na zadnjih treh sestankih o delitvi premoženja nekdanje SFRJ, ki so potekali na ravni guvernerjev narodnih bank, sta sicer Makedonija in BiH zastopali stališče, da bi morali baselsko zlato razdeliti po ključu Evropske centralne banke. To bi pomenilo, da bi Makedonija od 46 ton zlata, kolikor ga je v Baslu, dobila 7,2 odstotka, in ne 5,4 odstotka, kolikor bi ji pripadlo po ključu IMF. Pogovori o nasledstvu se bodo nadaljevali konec februarja v Ljubljani.
Dražje delnice v Tokiu
05. 01. 2001 00.00
Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se na znižanje ameriških obrestnih mer odzvali s precejšnjimi zvišanji. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je porasel za 176,12 točke oz. 1,3 odstotka in trgovanje končal na 13.867,61 točke. Prav tako je na deviznih trgih močno poskočil tečaj ameriškega dolarja - zanj je treba odšteti že več kot 116 jenov, kar je največ v zadnjih 18 mesecih. V ponedeljek bodo japonski finančni trgi zaradi praznika zaprti.
Skupina NLB vstopa na trg BiH
22. 12. 2000 00.00
Članica skupine NLB, Banka Domžale, bo drevi podpisala pogodbo s poslovno banko Šahinpašič iz BiH o dokapitalizaciji v višini 6,2 milijona nemških mark. Z dokapitalizacijo, ki naj bi jo izpeljala do konca letošnjega leta, bo Banka Domžale postala večinski, 51-odstotni lastnik omenjene banke. Skupina NLB pa bo tako začela uresničevati svojo strategijo, ki predvideva, da s kapitalskim vlaganjem zagotovi prisotnost v Federaciji BiH kot enem najpomembnejših slovenskih trgov.
Tudi Črna gora želi biti naslednica
16. 12. 2000 00.00
Za monetarni svet Črne gore bo nelegitimen sleherni dogovor o razdelitvi zlata in deviznih rezerv nekdanje SFRJ, pri katerem ne bodo sodelovali predstavniki črnogorske monetarne oblasti. Monetarni svet Črne gore je v sporočilu za javnost poudaril, da Narodna banka Jugoslavije (NBJ) po ustanovitvi črnogorske centralne banke nima več pravice izvajati denarne politike v tej republiki. Monetarni svet je poleg tega protestiral, ker predstavniki črnogorske centralne banke niso bili povabljeni na torkov sestanek guvernerjev centralnih bank Slovenije, Hrvaške, BiH, Makedonije in "takoimenovane NBJ", zato "šteje za nelegitimni sleherni dogovor o razdelitvi zlata in deviznih rezerv nekdanje SRJ".
Labus o delitvi premoženja
10. 12. 2000 00.00
Podpredsednik jugoslovanske vlade Miroljub Labus je za današnjo Politiko povedal, da bo vlada ZRJ v teh dneh oblikovala komisijo za nasledstvo, nato pa sprejela izhodišča o razdelitvi premoženja nekdanje SFRJ. Vlada ZRJ si želi nadaljevati pogovore o nasledstvu, zato bi rada z novo državno politiko tudi jasno pokazala, da bi rada čimprej nadomestila zaostanek iz minulega obdobja ter da ni več ona tista, ki pogovore zavira.
Zanimanje slovenskih podjetij za Egipt
22. 11. 2000 00.00
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) namenja zadnji dve leti veliko pozornosti sodelovanju z egiptovskim gospodarstvom. Da bi vsaj posredno vplivala na povečanje blagovne menjave med Slovenijo in Egiptom, pripravlja GZS srečanja predstavnikov slovenskih podjetij s predstavniki egiptovskega gospodarstva. Eno takšnih je bil današnji Informativni dan o Egiptu v prostorih GZS, kjer so se predstavniki prek 20 slovenskih podjetij ter predstavnika ministrstva za zunanje zadeve ter za ekonomske odnose in razvoj srečali z ekonomskim svetnikom egiptovskega veleposlaništva na Dunaju Ahmedom Nasserjem. Ta je najprej predstavil prednosti in slabosti egiptovskega gospodarstva, nato pa svetoval predstavnikom slovenskih podjetjih v zvezi s konkretnimi problemi pri prodiranju na egiptovski trg.
Ugodni devizni krediti SKB banke
15. 11. 2000 00.00
SKB banka je na osnovi pred kratim prejetega mednarodnega sindiciranega posojila v višini 50 milijonov evrov s strani sindikata trinajstih tujih bank pripravila posebno ponudbo deviznih kreditov za slovenske uvoznike, ki jih slednji že lahko črpajo. Podjetje lahko najame kredit za različno ročnost, kar vpliva tudi na višino obrestne mere. Slednjo je SKB banka pri deviznih kreditih znižala za najmanj 0,4 odstotne točke pri kratkoročnih in največ 0,7 odstotne točke pri dolgoročnih deviznih kreditih.
Negotov izid povzročil padec tečajev
10. 11. 2000 00.00
Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se tudi zadnji delovni dan v tem tednu znižali. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je sledil negativnim gibanjem na Wall Streetu ter ponovno padel pod psihološko pomembno mejo 15.000 točk. Ob koncu trgovanja se je borzni barometer ustalil na 14.988,54 točke, kar je 71,51 točke oz. 0,5 odstotka manj kot v četrtek. Na deviznih trgih se je tečaj evra zvišal. Ob 15. uri po tokijskem času je bilo treba za evro odšteti 86,55 centa, kar je 1,10 centa več kot v četrtek.
Porast tečajev v Tokiu
08. 11. 2000 00.00
Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se danes v povprečju zvišali. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je pridobil 59,31 točke in trgovanje končal pri 15.399,64 točke. To je 0,4 odstotka več kot včeraj. Trgovanje je minilo v znamenju ameriških predsedniških volitev. Nekaj minut zatem, ko je ameriška televizija objavila zmago Georga Busha, se je tečaj evra na deviznih trgih znižal. Z včerajšnjega tečaja 86,25 centa za evro, se je ob 16.15 po tokijskem času znižal na 85,66 centa, medtem ko se je vrednost evra še uro prej gibala okrog 86,06 centa za evro.
NKBM povečala dobiček
02. 11. 2000 00.00
Nova KBM je v prvih devetih mesecih leta ustvarila za 3,797 milijarde tolarjev bruto dobička, kar je za 14,6 odstotka več kot v enakem obdobju lani ter s tem zabeležila 18,5-odstoten donos na povprečni kapital in 1,46-odstoten donos na povprečna sredstva. V prvih devetih mesecih letos se je bilančna vsota NKBM povečala za 10,9 odstotka in 30. septembra dosegla 356,8 milijarde tolarjev. V omenjenem obdobju so se tolarska sredstva povečala za 9,1, devizna pa za 15,8 odstotka.
Rekorden znesek deviznih rezerv
01. 08. 2000 08.54
Skupne devizne rezerve Hrvaške narodne banke (HNB) so na dan 27. julija letos znašale 3,537 milijarde ameriških dolarjev, kar je rekorden znesek deviznih rezerv. V primerjavi z julijem lani so devizne rezerve Hrvaške narodne banke porasle za 28,37 odstotka.
Rezerve Hrvaške 3,53 milijarde USD
31. 07. 2000 11.53
Skupne devizne rezerve Hrvaške narodne banke (HNB) so na dan 27. julija letos znašale 3,537 milijarde ameriških dolarjev, kar je rekorden znesek deviznih rezerv. V primerjavi z julijem lani so devizne rezerve Hrvaške narodne banke porasle za 28,37 odstotka. Okrepljeno povpraševanje poslovnih bank po kunah se je iz predsezone preneslo še v sezono. Tako je HNB v zadnjih dveh mesecih od poslovnih bank odkupila 158,87 milijona ameriških dolarjev, piše zagrebški Vjesnik, sklicujoč se na sporočilo s seje sveta HNB. Devizne rezerve hrvaške centralne banke so januarja letos znašale 2,85 milijarde ameriških dolarjev. Februarja so bile nekaj manjše, 2,8 milijarde USD, od marca, ko so znašale 2,92 milijarde USD, pa so se samo še vzpenjale: aprila so dosegle 2,94 milijarde, maja 3,1 milijarde in junija 3,23 milijarde USD.
Devizni priliv turizma letos
30. 07. 2000 11.06
Slovenski turistični devizni priliv, ki je v letih po osamosvojitvi Slovenije pokrival izpad deviznih prihodkov od blagovnega izvoza, po letu 1996 beleži stalen padec. Zmanjšuje se predvsem turistični devizni priliv iz prostocarinskih prodajaln (PCP) ter prodaje goriv na bencinskih servisih, medtem ko devizni priliv turističnih agencij in hotelov po besedah samostojne svetovalke na Združenju za gostinstvo in turizem pri Gospodarski zbornici Slovenije Majde Dekleva že nekaj let zapored raste.
Majski zunanji dolg
21. 07. 2000 19.34
Slovenske devizne rezerve so konec maja znašale 4,147 milijarde dolarjev. To je za 27 milijonov dolarjev več kot mesec prej in za 1,757 milijarde manj od skupnega zunanjega dolga države, ki je zadnji dan maja znašal 5,904 milijarde dolarjev, je razvidno iz najnovejše, junijske številke Biltena Banke Slovenije.
Banka posegla na devizni trg
18. 07. 2000 21.15
Zaradi naraščanja deviznih tečajev - vrednost nemške marke je od začetka letošnjega leta s 101 zrasla na 106 tolarjev - je Banka Slovenije danes določila izhodiščne tečaje deviz in dovoljeno minimalno odstopanje od njih. Pri marki bo mogoče le 0,2-odstotno nihanje. Tudi prejšnji poseg je banka opravila med počitnicami, pred letom dni, predvsem zaradi učinkov DDV-ja.
Posojila Slovenskim železarnam
13. 07. 2000 18.15
Vlada je na današnji seji obravnavala tudi vprašanje zavarovanja izpolnitve obveznosti Slovenskih železarn za najete kredite in povratna sredstva za trajna obratna sredstva. Dan je bil predlog, da se v skladu s pogoji državnih pomoči pomaga doseči sposobnost preživetja v tej tradicionalno delovno intenzivni panogi. Pri tem gre za obnavljanje kreditov v skladu z zakonom o jamstvu države za kredite za trajna sredstva Slovenskim železarnam.
Turistično gospodarstvo v krizi
07. 07. 2000 15.53
Hrvaški turizem naj bi letos državi prinesel okoli 3,5 milijarde ameriških dolarjev deviznih prihodkov ter od 25 do 30 odstotkov večji turistični promet kot lani. Kljub temu, pa so razmere v hrvaških turističnih podjetjih še vedno težke, saj ima večina podjetij nerešene finančne težave in težave s poslovanjem.
Zahteva po izključitvi Slovenije iz SE?
03. 07. 2000 14.42
Združenje za varstvo deviznih varčevalcev BiH bo zahtevalo od Sveta Evrope, naj izključi Slovenijo iz te evropske organizacije zato, ker noče poravnati obveznosti do varčevalcev Ljubljanske banke v Sarajevu, piše provladna Politika, ki se sklicuje na sarajevsko Oslobodjenje.
Vračilo starih deviznih vlog
01. 07. 2000 11.47
Banke v Srbiji bodo 3. julija začele z dolgo napovedovano akcijo izplačevanja t. i. starih deviznih hranilnih vlog tudi v devizah, tisti, ki imajo raje zlato, pa se bodo lahko odločili za zlatnike v vrednosti 150 nemških mark, kolikor znaša letošnji obrok vračila dolga deviznim varčevalcem.
Višja raven hrvaških deviznih rezerv
30. 06. 2000 09.37
Hrvaške devizne rezerve so konec maja znašale 3,1 milijarde ameriških dolarjev, kar je 5,5 odstotka oz. 160 milijonov dolarjev več kot mesec poprej in 8,6 odstotka oz. 247 milijonov dolarjev več kot ob začetku leta.
Zaprta podružnica Beogradske banke na Cipru?
20. 06. 2000 14.42
Centralna banka Cipra (CBC) je naložila zaprtje podružnice Beogradske banke a.d. (BB) v Nikoziji (off shore banka IBU), so poročali beograjski zasebni mediji, ki se sklicujejo na Financial Times. Neimenovani uradnik CBC je povedal za londonski časnik, da je BB odvzeto dovoljenje za delo IBU v Nikoziji zato, ker so revizorji v glavnem mestu Cipra podvomili v njeno likvidnost. Ugled IBU v Nikoziji je bil omajan na začetku devetdesetih let zaradi njene vloge pri prenosu deviznih rezerv SFRJ, ki so pripadale njenim nekdanjim republikam. CBC je pred zaprtjem IBU sprejel sklep o zamrznitvi 200 milijonov dolarjev na računu BB, kolikor znaša terjatev Slovenije iz naslova deviznih rezerv SFRJ, je zapisal Financial Times.
NLB na hrvaškem tržišču
11. 06. 2000 19.18
Večernji list v nedeljski izdaji objavlja zapis o morebitnem prihodu slovenskih bank na Hrvaško. Najprej so se pojavile nepreverjene vesti, da Nova Ljubljanska banka namerava vstopiti v lastniško strukturo najmočnejše hrvaške Zagrebačke banke. Da ima NLB zelo resne namere na Hrvaškem, pa je po mnenju Večernjega lista potrdil tudi nedavni sestanek Gospodarskega interesnega združenja - Hrvaškega združenja bank, na katerem so predstavniki 13 hrvaških bank, članic omenjenega združenja, sklenili, da bodo od odgovornih na Hrvaškem zahtevali, naj se opredelijo o namerah NLB na hrvaškem tržišču.
Nižji lanski dobiček slovenskih bank
09. 06. 2000 12.57
Bilančna vsota vseh slovenskih bank je konec decembra lani znašala 2674 milijard tolarjev, kar glede na leto prej pomeni 5,3-odstotno rast, v majski številki objavlja Ekonomsko ogledalo. Skupni dobiček pred obdavčitvijo je lani po nerevidiranih podatkih Banke Slovenije v bankah znašal 20,1 milijarde tolarjev, kar predstavlja nominalno primerljiv, realno pa nižji obseg dobička kot v letu 1998, ko je ta znašal 25,9 milijarde tolarjev.
Vračanje starih devizni hranilnih vlog
03. 06. 2000 11.06
Jugoslovanska vlada je sprejela sklep o začetku vračanja t. i. starih deviznih hranilnih vlog, ki so bile zamrznjene po razpadu nekdanje SFRJ. Jugoslovanske banke dolgujejo prebivalstvu iz tega naslova 7,4 milijarde nemških mark, letos pa naj bi za njihovo vračilo namenile 180 milijonov mark. Tudi vlada Republike Makedonije je sprejela sklep o vračilu starih deviznih hranilnih vlog državljanom ZR Jugoslavije.