dialog
Nagrada Marku Peljhanu
09. 11. 2000 00.00
V nemškem mestu Karlsruhe bodo v soboto, 11. novembra, podelili mednarodne nagrade za medijsko umetnost na temo Mesto med sanjami in resničnostjo. Nagrade v skupni vrednosti 60.000 mark podeljujeta nemški Južnozahodni radio in Center za umetnost in medijsko tehnologijo (ZKM) v Karlsruheju. Za nagrado se je potegovalo 50 del v kategoriji videa in interaktivne umetnosti, od teh jih bo več kot tretjina pod naslovom Mesto/Urbanizem do 4. februarja na ogled v foyeru omenjenega centra. Podelitev nagrade bodo konec tega tedna spremljale razprave o razvoju mesta.
Cook na Dunaju
31. 10. 2000 00.00
Britanski zunanji minister Robin Cook je kot prvi vodja diplomacije kake države članice EU po septembrskem umiku diplomatskih sankcij štirinajsterice proti Avstriji včeraj obiskal Dunaj. Cook je ob tem izpostavil skupne evropske vrednote, kot so demokracija in človekove pravice. Na skupni novinarski konferenci z avstrijsko kolegico Benito Ferrero-Waldner je vodja britanske diplomacije dejal, da se zavzema za dialog s tistimi, ki te skupne vrednote zastopajo.
Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.
Nov pregled JE Temelin
25. 10. 2000 00.00
Češki zunanji minister Jan Kavan je po srečanju s predsednikom avstrijskega parlamenta Heinzem Fischerjem danes na Dunaju dejal, da je Češka pripravljena dovoliti nov pregled češke jedrske elektrarne Temelin. Kavan je ocenil, da je skrb Avstrijcev glede varnosti nuklearke legitimna, vendar je poudaril, da Češka ne bo odgovarjala na ultimate, pritiske ali blokade. Avstrija ostro nasprotuje začetku obratovanja elektrarne Temelin, ki leži 60 kilometrov severno od meje med državama.
Borut Popenko razstavlja v mariborski KiBeli
20. 10. 2000 00.00
V KiBeli, v prostoru za umetnost multimedijskega centra Kibla v Mariboru (MMC), bodo drevi odprli razstavo Prisotnosti avtorja Boruta Popenka. Popenko je likovni umetnik, ki ustvarja z različnimi mediji - slikami, fotografijami, vizualnimi prostorskimi namestitvami in postavitvami. Kombinacija projiciranja video in dia posnetkov ustvarja dialog med posameznimi slikovnimi sklopi, diptihi in poliptihi pa gradijo atmosfero.
Nov center v Skopju
20. 10. 2000 00.00
V Skopju so danes odprli Mednarodni center za preprečevanje in reševanje konfliktov (ICPCR), slovesnosti ob tej priložnosti pa se je udeležil tudi pomočnik generalnega sekretarja ZN za politična vprašanja Danilo Türk. ICPCR je bil ustanovljen ob podpori makedonske vlade in mednarodne skupnosti, njegov namen pa je spodbujati izobraževanje, raziskovalno dejavnost in mednarodni dialog o sredstvih za preprečevanje in mirno reševanje konfliktov.
Tuji tisk o bližnjevzhodnem vrhu
18. 10. 2000 00.00
Z veliko mero dvoma so evropski časniki v sredinih izdajah pospremili včeraj sklenjeni bližnjevzhodni vrh v Šarm el Šejku. O "vrhu obljub" piše francoski Le Figaro, še bolj črnogled je avstrijski Kurier, ki meni, da ni možnosti za mir na Bližnjem vzhodu, italijanska La Repubblica pa ocenjuje, da je vrh v Šarm el Šejku predvsem uspeh za ameriškega predsednika Billa Clintona. Le Figaro: Nič ne kaže na to, da bodo pozivi h koncu nasilja, odprtje meja in ustanovitev preiskovalne komisije omogočili, da bo regija našla izhod iz slepe ulice. Izraelski premier Ehud Barak se igra s svojo politično prihodnostjo, palestinski voditelj Jaser Arafat pa ima težave s tem, kako svoje enote obdržati pod nadzorom. Oba imata izredno omejen prostor za manevre. Interes Zahoda, ki se boji ponovnega zvišanja cen nafte in oživitve terorizma na Bližnjem vzhodu, je, da oba politika dosežeta dogovor. A ni nujno, da je to tudi interes obeh. Kurier: Izkazalo se je, da so od Arafata in Baraka na poletnem vrhunskem srečanju v Camp Davidu zahtevali preveč. Bistvene točke mirovnega sporazuma ostajajo neuresničene - ne le osrednje vprašanje prihodnjega statusa Jeruzalema, pač pa tudi vprašanje beguncev in dokončna vrnitev palestinskih območij. Tako z izraelske kot s palestinske strani ni videti, da bi bil napredek mogoč. In to zato, ker se računica ne izide: Baraka silijo v dialog z nekdanjim teroristom, ki se ni nič naučil iz številnih porazov in vedno v napačnem trenutku igra vlogo močnega moža. Arafat pa se mora ubadati z nekdanjim generalom, ki je notranjepolitično omajan in tako ne more spoštovati danih obljub o miru. La Repubblica: Dvomimo lahko v to, da je ameriškemu predsedniku Billu Clintonu uspelo, da se bodo nemiri v Gazi in na Zahodnem bregu unesli. Gotovo pa je, da je zmanjšal pomen arabskega vrha v Kairu, ki je napovedan za soboto. Če ne bi prišlo do izraelsko-palestinskega dogovora, bi lahko to srečanje krizi na Bližnjem vzhodu dalo nove razsežnosti. To, da sta dogovor podprla Egipt in Jordanija, ostale arabske države sili k zmernosti. To je za Clintona resničen uspeh.
Zadnji dan vrha EU
13. 10. 2000 00.00
Danes bodo voditelji EU sklenili dvodnevno neformalno vrhunsko zasedanje v Biarritzu, ki se ga bo na povabilo francoskega predsednika Chiraca udeležil tudi jugoslovanski predsednik Koštunica. Dopoldanski del zasedanja je namenjen obravnavanju osnutka Evropske listine o temeljnih pravicah. Tako bo vrh septembra pripravljeni dokument tokrat prvič skupaj obravnaval, sicer pa bo po načrtih listina dokončno potrjena v Nici, kjer naj bi bil dorečen tudi njen status. Medtem ko se Evropski parlament in Evropska komisija zavzemata, naj bo dokument pravno zavezujoč, vse članice tega ne podpirajo.
Telefonski pogovor Bajuka in Koštunice
10. 10. 2000 00.00
Predsednik slovenske vlade Andrej Bajuk se je danes po telefonu pogovarjal z novim jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico.
Peterle zavrača očitke
09. 10. 2000 00.00
Očitki iz interpelacije zoper zunanjega ministra nimajo podlage v dejanjih, je na javni prestavitvi odgovorov na interpelacijo danes dejal zunanji minister Lojze Peterle. Peterle je izrazil obžalovanje, ker se obravnave niso udeležili predlagatelji interpelacije - enajst poslancev iz vrst SNS, DeSUS in ZLSD -, saj tako ni bilo možnosti za politični dialog. Minister Peterle je v svojem odgovoru na očitke interpelatorjev poudaril, da je sam v odnosih z Avstrijo nadaljeval politiko prejšnje vlade.
Schüssel o odnosih s Slovenijo
08. 10. 2000 00.00
Avstrijski kancler Wolfgang Schüssel je v pogovoru za nedeljsko izdajo hrvaškega dnevnika Novi list med drugim zatrdil, da so slovensko-avstrijski odnosi dobri ter da je treba vprašanje avnojskih sklepov reševati z dialogom. Po njegovih besedah rešitev odprtih vprašanj med državama ne bo odvisna od izida bližnjih parlamentarnih volitev v Sloveniji.
JE Temelin je ovira za vstop Češke v EU
08. 10. 2000 00.00
Avstrijski kancler Wolfgang Schuessel je danes pozval češkega kolego Miloša Zemana, naj ne dovoli začetka delovanja jedrske elektrarne Temelin, "preden se ne pojasnijo vsa varnostna vprašanja". Obenem je napovedal, da bo začetek delovanja Temelina vplival na češko vstopanje v Evropsko unijo, saj v tem primeru ne bo moč zapreti poglavja o energiji. Od češkega premiera je odvisno, kako bo zagotovil dosedanji napredek pri pogajanjih za vstop v EU, je v danes objavljeni izjavi za javnost zapisal Schuessel.
Opozorilna stavka končana, Bručan odgovarja
06. 10. 2000 00.00
Sindikat zdravstva in sindikalnega skrbstva, ki deluje v okviru Zveze svobodnih sindikatov, je danes od 8. do 10. ure dopoldne v vseh bolnišnicah, zdravstvenih zavodih in lekarnah, v katerih ima svoje podružnice, izvedel opozorilno stavko, je povedal predsednik tega sindikata Erih Šerbec. Po njegovih besedah opozorilna stavka ni naperjena proti vodstvom zavodov in uporabnikom zdravstvenih storitev, temveč proti aroganci ministrstva za zdravstvo.
Rusija ne proučuje podelitve političnega zatočišča Miloševiću
06. 10. 2000 00.00
Ruski premier Mihail Kasjanov je danes izjavil, da ruske oblasti ne proučujejo vprašanja morebitne podelitve političnega zatočišča dosedanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću. Kot je še zatrdil ob obisku v kazahstanski Astani, v Moskvi doslej niso dobili nobene tovrstne prošnje, je poročala ruska tiskovna agencija Interfax. Po besedah ruskega premiera je mirna rešitev krize v ZRJ še vedno možna, vsa razhajanja pa bi morali sprti strani reševati s pogajanji. Moskva je še naprej pripravljena v Beograd poslati svoje pogajalce, ki bi sedli za mizo z vsemi sprtimi stranmi, je dejal Kasjanov in dodal, da Rusijo pri tem še naprej vodijo načela demokracije. Predsednik ruske dume Genadij Seleznjov pa je na današnji novinarski konferenci izjavil, da se je v ZR Jugoslaviji zgodil državni udar, med katerim se je Vojislav Koštunica razglasil za predsednika. Ob tem je Seleznjov izrazil obžalovanje, ker v ZRJ niso poslušali pozivov iz Moskve, naj spor rešijo s političnimi sredstvi in ob upoštevanju odločitve ustavnega sodišča. Po mnenju predsednika spodnjega doma ruskega parlamenta "se v ozračju kaosa, ki je nastalo v državi in ga Koštunica ne more nadzirati, glas zakonito izvoljenega jugoslovanskega parlamenta ne sliši". To ga spominja na dogodke v Romuniji, pa tudi v Rusiji iz let 1991 in 1993. Seleznjov je še dejal, da nova oblast v Jugoslaviji ne bo zakonita, pa tudi trajna ne. Obe strani je pozval, naj nemudoma začneta politični dialog.
OPEC o zaključni izjavi
27. 09. 2000 00.00
Naftni ministri, ministri za gospodarstvo in zunanji ministri 11 držav članic Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC) so ob koncu pripravljalnega srečanja in pred začetkom dvodnevnega vrha organizacije v Caracasu povedali, da bodo v zaključni izjavi zasedanja obravnavali problem davkov na nafto, pripravljenost organizacije OPEC na dialog in stabilizacijo cen nafte.
Odzivi mednarodne skupnosti na volitve v ZRJ
26. 09. 2000 00.00
Ameriška administracija se je doslej vzdržala daljših komentarjev na povolilno dogajanje v ZR Jugoslaviji, medtem pa sta oba domova ameriškega kongresa potrdila predlog zakona o finančni pomoči opozicijskim skupinam oziroma pomoč pri razvoju demokracije v Srbiji in Črni Gori, ki v letu 2000 znaša okrog 50 milijonov ameriških dolarjev.
Vprašanje verskih svoboščin
06. 09. 2000 00.00
Vatikan je izdal izjavo Dominus Jesus, kjer je zapisano, da je katoliška cerkev edina Kristusova cerkev. Dokument je podpisal papež Janez Pavel II. Izjava pa je povzročila precej prahu med evropskimi tiskanimi mediji.
Kučan pisal Klestilu
05. 09. 2000 00.00
V zvezi z izjavami kanclerja Schüssla 2. septembra 2000 ob slovenski meji je predsednik Milan Kučan poslal pismo avstrijskemu kolegu Thomasu Klestilu, ki ga je veleposlanik RS na Dunaju danes izročil kabinetu predsednika Avstrije. Predsednik Kučan je v pismu izrazil presenečenje nad izjavami avstrijskega kanclerja, da nikoli ni prav dobro razumel, zakaj se Slovenija vidi kot pravna naslednica nekdanje Jugoslavije. Temu se pridružujejo tudi izjave drugih predstavnikov vlade in nekaterih strank, ki jih je razumeti kot poskuse spreminjanja zgodovine. Vse to močno rahlja dobre sosedske odnose, za katere sta si oba predsednika prizadevala in za katere je potrebna tudi urejenost zadev, ki so podedovane iz preteklosti.
Verheugen pojasnil sporne izjave
04. 09. 2000 00.00
Evropski komisar za širitev Günter Verheugen je v sinočnjem pogovoru za nemško televizijo ARD pojasnil svoje sporne izjave o referendumu v Nemčiji, na katerem bi se izrekli o sprejemu novih držav v EU.
Putin na Japonskem
03. 09. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes prispel na tridnevni obisk na Japonsko. Kljub sporu med državama zaradi Kurilskih otokov je Putin po prihodu zatrdil, da so odnosi med državama zelo dobri. "Rusko-japonski odnosi so na tako visoki ravni, kot po drugi svetovni vojni še niso bili," je povedal Putin. "To cenimo in smo odnose pripravljeni še naprej razvijati," je dodal ruski predsednik, ki ga je na tokijskem letališču sprejel japonski premier Joširo Mori.
Papež v Rusijo pod dvema pogojema
03. 08. 2000 13.36
Patriarh ruske pravoslavne cerkve Aleksej II. je v pogovoru za današnji Corriere della Sera dejal, da bi lahko papež Rusijo obiskal pod dvema pogojema, namreč če bi se končala pregon pravoslavnih vernikov v zahodnem delu Ukrajine in katoliški prozelitizem. Patriarh Aleksej sicer meni, da je dialog med pravoslavno in katoliško cerkvijo mogoč in potreben.
Odprli razstavo v spomin na Anno Frank
02. 08. 2000 15.57
V spomin na judovsko deklico Anno Frank, ki je napisala dnevnik o svojih grozljivih izkušnjah holokavsta, Dnevnik Anne Frank, bodo 10. avgusta v muzeju v Vatikanu odprli že enajsto razstavo, namenjeno vsem žrtvam holokavsta. Namen razstave je med drugim tudi okrepiti dialog med Judi in katoliki, so sporočili iz sveta za kulturo v Vatikanu. Na razstavi so slike iz obdobja rasističnega preganjanja in vsi deli Anninega dnevnika, ki je postal glas šestih milijonov Judov, umrlih v holokavstu. Družina Frank se je med 2. svetovno vojno 25 mesecev skrivala v podstrešju neke hiše v Amsterdamu, dokler jih niso nemški vojaki leta 1944 našli in jih odpeljali v koncentracijsko taborišče. Anno so odpeljali v taborišče Bergen-Belsen, kjer je umrla, stara 15 let. Dnevnik Anne Frank so prodali v več kot 25 milijonih izvodov.
Minister se je sestal z avtoprevozniki
27. 07. 2000 19.45
Minister za promet in zveze Anton Bergauer se je sestal s predstavniki sindikata avtoprevoznikov Slovenije (SAS). Slednji so se ministru znova potožili nad razmerami v panogi, izpostavili so problem lastnega statusa, ministra pa so seznanili še s slabimi odnosi z vlado, ministrstvi in zbornicami, slabimi pogoji poslovanja ter problematičnimi predpisi zakona o prevozih v cestnem prometu.
Senjur danes v Varšavi
13. 07. 2000 08.36
Minister za ekonomske odnose in razvoj Marjan Senjur se danes v Varšavi udeležuje enodnevne ministrske konference EU in pridruženih članic o trgovinskih vprašanjih Svetovne trgovinske organizacije (WTO). Konference, na katero so vabljeni ministri pridruženih držav EU, se bo med drugimi udeležil tudi komisar za trgovino EU Pascal Lamy, ki bo skušal s svojimi kolegi iz držav, ki se pripravljajo na polnopravno članstvo v EU, uskladiti pogajalska izhodišča za nov krog pogajanj v WTO. Senjur in Lamy se bosta srečala tudi na bilateralnih pogovorih.
Hatami odpotoval v Weimar
12. 07. 2000 16.01
Iranski predsednik Mohamed Hatami je ob koncu tridnevnega obiska v Nemčiji iz Berlina odpotoval v Weimar, kjer bo obiskal hišo nemškega pesnika Johanna Wolfganga Goetheja in odkril spomenik perzijskemu nacionalnemu pesniku Hafisu. Kot so davi še potrdili v tiskovnem uradu nemškega predsednika, se bo Hatami kasneje s predsednikom Johannesom Rauom na weimarskem gradu pogovarjal na temo Dialog civilizacij o sožitju kultur in religij.
Slovenski dialog s svetom
10. 07. 2000 18.24
Na slovenskem paviljonu na svetovni razstavi Expo 2000 v Hannovru so se danes na okrogli mizi predstavili trije slovenski inštituti. Okroglo mizo življenje in okolje je odprl minister za okolje in prostor Andrej Umek, na njej pa so se predstavili Inštitut Jožef Stefan, Nacionalni inštitut za biologijo in Nacionalni inštitut za kemijo.
Sprejeli novo strategijo RK
01. 07. 2000 10.30
Mednarodna federacija društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca je na svoji 12. generalni skupščini oktobra lani sprejela dokument z naslovom Strategija 2010, ki opredeljuje poslanstvo mednarodne federacije, njene strateške usmeritve in pričakovane dosežke v prihodnjih desetih letih delovanja.
Okrogla miza Neprevedljive razdalje
23. 06. 2000 22.20
V Cankarjevem domu je danes v okviru mednarodne nomadske prireditve Manifesta potekala okrogla miza Mednarodnega združenja likovnih kritikov (AICA) z naslovom Nepredvidljive razdalje.
Annan na pogovorih s Hezbolahom
20. 06. 2000 17.33
Generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan je danes prispel na dvodnevni obisk v Jordanijo, kjer ga je sprejel kralj Abdulah II. so sporočili uradni jordanski viri. Pred tem se je Annan v Bejrutu sestal z voditeljem proiranskega Hezbolaha, šejkom Hasanom Nasralahom, s čimer je skupini, ki je na jugu Libanona po umiku izraelskih sil prevzela dejanski nadzor, omogočil prvi dialog z mednarodno skupnostjo.
Avstrija za dialog z EU
16. 06. 2000 17.57
Avstrijski kancler Wolfgang Schüssel je danes zahteval začetek dialoga z ostalimi 14 članicami Evropske unije, ki so po vstopu avstrijskih svobodnjakov (FPÖ) v vlado 14. februarja z Avstrijo prekinile dvostranske odnose. Schüssel je poudaril, da je Avstrija odprta za kakršenkoli predlog štirinajsterice, ki bi omogočil ukinitev sankcij.