dlesni
Karies ogroža splošno zdravje
27. 02. 2004 00.00
Pet milijard ljudi ima zobni karies, vendar se mnogi ne zavedajo, da zdravi zobje lahko omogočijo boljše in daljše življenje.
Učinkovite električne zobne ščetke
22. 02. 2004 00.00
Izsledki britanske raziskave kažejo, da so električne zobne ščetke učinkovitejše od navadnih pri odstranjevanju zobnih oblog in preprečevanju bolezni dlesni.
Intenzivno čiščenje zob škoduje
21. 06. 2003 00.00
Ljudje, ki si zobe umivajo premočno in predolgo, si lahko na ta način povzročijo stalno škodo, so opozorili strokovnjaki z britanske univerze Newcastle. Kot so ugotovili v svoji študiji, je malo dokazov za to, da daljše in močnejše umivanje zob prispeva k čistejšim zobem.
Opustitev kajenja za zdrave zobe
20. 05. 2003 00.00
Za kadilce velja večje tveganje, da bodo imeli zobni parodontitis kot nekadilci, prav tako je pri njih težje zdraviti bolezni zobovja in dlesni. Zato raziskovalci priporočajo kadilcem, naj v zameno za zdrave zobe opustijo kajenje.
Žalovanje povzroča bolezni zob
21. 04. 2002 00.00
Nove raziskave na Norveškem, ki jih je v svoji doktorski disertaciji objavil zobozdravnik Torbjoern Breivik, so pokazale, da so ljudje, ki žalujejo, bolj izpostavljeni bolezni zob in dlesni.
Pomembnost zobne higiene
02. 02. 2001 00.00
Osebe s kroničnimi boleznimi pljuč bi morale bolj skrbeti za higieno svojih zob, saj naj bi slabo stanje zob in dlesni prispevalo k bakterijskim vnetjem, opozarjajo v raziskavi ameriški znanstveniki.
Zobozdravnik pulil zdrave zobe
09. 04. 2000 10.40
Številni zdravi prebivalci severnofrancoskega mesta Sarcelles so postali žrtve obsedenega zobozdravnika, ki je nič hudega slutečim pacientom zaradi svoje lakomnosti in s sadističnim veseljem postopoma populil vse zobe, kasneje pa jim vstavil drage zobne proteze, je poročal Le Figaro.
Čisti zobje ščitijo pred infarktom
19. 02. 1998 08.14
Da bi preprečili srčni infarkt, morate telovaditi, uživati zdravo prehrano, zlasti pa je pomembno, da si redno čistite zobe, sporočajo ameriški strokovnjaki z univerze v Minessoti. V zobnih oblogah naj bi namreč odkrili bakterije, ki povzročajo kopičenje krvnih ploščic, kar je prvi korak pri nastanku strdkov, ki lahko povzročijo srčno ali možgansko kap. Bakterije preko obolelih dlesni zlahka preidejo v kri. Ameriški raziskovalci so do omenjenega odkritja prišli na podlagi poskusov na zajcih. Pri živalih, ki so jim vbrizgali klice iz umazanih in obolelih dlesni, med katerimi so bile tudi bakterije Streptokokus in Porfiromonas, so opazili kopičenje krvnih ploščic, motnje v srčnem ritmu ter pospešeno dihanje. Ugotovili so, da te učinke povzročajo samo bakterije, ki vsebujejo beljakovino PAAP, ki jo povezujejo s kopičenjem krvnih ploščic.