dodatno zavarovanje
Skoraj 66 tisoč odraslih še vedno obiskuje pediatra
05. 10. 2021 06.00
Vse bolj kompleksne obravnave otrok, več duševnih stisk, ozaveščeni starši in posledično večje zahteve, ogromno birokracije, oblegani pediatri v majhnih krajih, ki potrebujejo pomoč kolegov iz večjih mest ... Takšno je stanje v pediatriji danes, čez dobro leto bo še slabše, saj bi se lahko upokojila dobra desetina pediatrov. Pediater Denis Baš stanje ponazori slikovito: ''Predstavljajte si, kako bi bilo zavrniti dojenčka. Naš problem je, da smo v 'sendviču' med vpisovanjem novih in nezmožnostjo 'odpisa' odraslih.''
Računsko sodišče: Na MZ in ZZS ne vedo, koliko in katere zdravnike potrebujemo
04. 10. 2021 08.44
Računsko sodišče je izdalo revizijsko poročilo o učinkovitosti vstopa zdravnikov na trg dela med letoma 2008 in 2019. Kot so ugotovili, niti na ministrstvu za zdravje niti na Zdravniški zbornici Slovenije ne vedo, koliko zdravnikov je treba dodatno zagotoviti, katerih specialistov najbolj primanjkuje, prav tako nimajo načrta, kako bi ta primanjkljaj nadomestili. Zdravniška zbornica se s temi ugotovitvami ne strinja, zdravstveni minister Janez Poklukar pa pravi, da te niso nič novega.
Zobne paste, krtačke, nitke ‒ vemo, kako skrbeti za lep nasmeh?
02. 10. 2021 07.00
Le sedem od desetih odraslih si redno, torej vsaj dvakrat dnevno, čisti zobe, od tega osem od desetih žensk in le šest od desetih moških. To so podatki nacionalne raziskave o ustnem zdravju. Četrtina Slovencev si zobe umiva le enkrat dnevno. Sploh vemo, kako skrbeti za svoje zobe in katere pripomočke iz ogromne ponudbe uporabljati?
Ko dostop do zdravstvene oskrbe ni več pravica, ampak privilegij
01. 10. 2021 06.00
Slovenski zdravstveni sistem je unikaten, še najbolj se mu morda približa britanski. Tudi v Veliki Britaniji je pandemija pustila posledice, predvsem izjemno dolge čakalne vrste – na zdravljenje namreč čaka 5,3 milijona Britancev. Čakalne dobe so medtem bistveno krajše na Nizozemskem, kjer marsikateri državljan za zavarovanje sicer plača manj kot Slovenec. Na drugi strani pa so ZDA – edina država razvitega sveta, ki ne zagotavlja univerzalnega zdravstvenega varstva. Milijoni so brez osnovnega zdravstvenega zavarovanja, vrstijo se bankroti obolelih, cene zdravil in zdravstvenih storitev pa so vrtoglave – višje kot v kateri koli drugi razviti državi.
20 ministrov, množica reform, šest predlogov 'ukinitve' dopolnilnega zavarovanja
30. 09. 2021 06.00
Slovensko javno zdravstvo je poskušalo rešiti že 14 vlad, 20 zdravstvenih ministrov. Zaradi naglega staranja slovenskega prebivalstva so strukturne reforme nujne, a popravki so bili do zdaj le minimalni. "Prepogosto le gasimo požare in zato ni možno izpeljati dolgoročnih sprememb," je kritičen dekan ljubljanske medicinske fakultete Igor Švab. Tekoči izdatki za zdravstvo so se lani z 8,5 odstotka, kolikor so znašali leta 2019, povečali na 10,1 odstotka BDP, a to predvsem na račun epidemije. Zdravstveni izdatki se sicer povečujejo, vendar pa še vedno ostajajo pod evropskim povprečjem. Približno 95 odstotkov odraslega prebivalstva ima ob obveznem sklenjeno tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki ga je neuspešno poskušalo ukiniti že šest vlad.
Izbira specializacije odvisna od delovnih razmer, plače in ugleda
29. 09. 2021 06.00
Ocenjena vrednost šestletnega študija medicine na ljubljanski univerzi je 90.000 evrov, kar je daleč največ med vsemi študijskimi programi v Sloveniji. Visoki so tudi stroški specializacij. Država za specializanta iz družinske medicine, ki se za delo v lastni ambulanti usposablja štiri leta, letno odšteje nekaj več kot 40.400 evrov. Kljub visokim stroškom izobraževanja zdravnikov in velikemu interesu za študij medicine pa se na državni ravni še vedno soočamo s pomanjkanjem zdravnikov. Država se je problema lotila s povečanjem prostih mest na obeh medicinskih fakultetah, a je to le kratkoročno 'celjenje ran'.
Dolge čakalne vrste, visoke cene samoplačniških storitev – še imamo javno zobozdravstvo?
28. 09. 2021 06.00
Več kot leto dni čakalne dobe za dodelitev osebnega zobozdravnika, še daljše čakalne vrste za zobozdravstvene storitve, dežurne ambulante pa so večkrat neodzivne. "Zgodi se tudi, da zaradi predolgih čakalnih dob pacient izgubi zob," pravijo zobozdravniki, številni pacienti pa so se zato, čeprav vsak mesec plačujejo prispevke za zdravstvene storitve, prisiljeni obrniti na zasebnike. Teh je, s koncesionarji, več kot zobozdravnikov v zdravstvenih domovih in bolnišnicah. Prihodki od prodaje so pri nekaterih v letu 2020 presegli dva milijona evrov. Ali sploh še imamo javno zobozdravstvo?
Dobički koncesionarjev in 'posojanje' kadra iz javnih zavodov
27. 09. 2021 06.00
Za kardiološki pregled v povprečju čakamo sedem mesecev, v Splošni bolnišnici Murska Sobota več kot dve leti, pri zasebniku s koncesijo Medical center Rogaška pa čakalne vrste ni. Koncesionarji z delovanjem v javnem sistemu dobro služijo – lani so od ZZZS-ja prejeli 388 milijonov evrov iz naslova koncesije, kar je malenkost več kot leto prej. Koncesionarji in zasebniki brez koncesije si kader za delo v svojih ambulantah pogosto izposojajo v javnih zdravstvenih domovih in bolnišnicah. Rekorderji po številu soglasij so dr. Ana Golež s trinajstimi soglasji, dr. Igor Vučajnk s sedmimi – oba sta iz celjske bolnišnice – ter dr. Boštjan Matos iz UKC Ljubljana in dr. Vlado Savanović iz UKC Maribor – oba imata šest soglasij.
Ortodonti: štiri leta do prvega pregleda, visoke cene in skok na Hrvaško
24. 09. 2021 06.00
Za prvi pregled pri ortodontu je treba čakati tudi do štiri leta, razlogov pa je več: med drugim velik razkorak med potrebami in pravicami, ki jih financira ZZZS, ter število otrok, ki so prehitro in nekritično uvrščeni na seznam. ZZZS je v preteklih letih zagotovil financiranje dodatnih petih ortodontskih ambulant in dodatnega 2,3 milijona evrov, pa vendar se število obravnav otrok ni povečalo, čakalne dobe pa se niso skrajšale. Zdravljenje se mora začeti do 18. leta ali pa mora biti potreba po zdravljenju ugotovljena do 16. leta, sicer aparata ne krije ZZZS, cene samoplačniških storitev pa presegajo povprečno slovensko mesečno plačo. Marsikdo se zato odloči za zdravljenje na Hrvaškem – pa je to res ugodnejše?
Do leta 2024 bo moralo novega ginekologa iskati vsaj 172.000 žensk
23. 09. 2021 06.00
31-letna Alenka iz Ljubljane se je po nekaj letih življenja v tujini junija 2019 vrnila v Slovenijo. Uredila si je tako obvezno kot dodatno zdravstveno zavarovanje in se kmalu po vrnitvi lotila tudi iskanja osebnega ginekologa, kar pa se je izkazalo za misijo nemogoče. Po mesecu dni klicev in zavrnitev, češ da novih pacientk ne sprejemajo več, ob tem, da je nujno potrebovala ginekološki pregled, ji je preostalo le še to, da se samoplačniško obrne na ljubljansko Leonišče, kjer za vsak obisk plača približno 35 evrov.
Iščete družinskega zdravnika? V ZD Ljubljana ga ne boste našli
22. 09. 2021 06.00
Po ocenah ZZZS 130.000 zavarovanih oseb v Sloveniji nima izbranega osebnega zdravnika. V ZD Ljubljana so vse ambulante družinske medicine že zasedene, občani pa so primorani zdravnika iskati pri koncesionarjih ali v drugih mestih. Ljubljana sicer ni osamljen primer – s kadrovsko stisko se soočajo po vsej državi. V prihodnosti bomo zaradi hitrega staranja prebivalstva, porasta kroničnih bolezni in novega vala upokojitev potrebovali nove okrepitve, a zadostnega zanimanja za specializacijo iz družinske medicine zaradi slabih delovnih pogojev ni.
Tretjina manj odkritega raka, naval na urgence, odpovedi pregledov in operacij, odhodi medicinskih sester
20. 09. 2021 06.00
Odpoved operacije zaradi pomanjkanja anesteziologov, ker so morali h covidnim bolnikom, slabo leto čakanja in prestavljanje terminov za specialistični pregled in ultrazvok, 14-dnevno nenehno, a neuspešno klicanje družinskega zdravnika, uvedba uradnih ur za pošiljanje elektronske pošte, za več mesecev prestavljen termin operacije, brez kontrolnega pregleda po posegu ... To so zgodbe naših sogovornikov, ki jih je epidemija potisnila ob rob. So zgovorna, če ne simptomatska posledica epidemije, ki jo je izkusil prenekateri bolnik, ki je potreboval zdravnika. Epilog pa: ob prostorski stiski in kroničnem pomanjkanju medicinskih sester še daljše čakalne dobe in pritisk na urgence. V Brežicah in Trbovljah imajo v urgentnih centrih kar 50 odstotkov več bolnikov.
Brazgotine koronakrize: Otroci so se počutili, kot da so staršem v finančno breme
18. 09. 2021 09.14
Zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja virusa so otroci in mladostniki postali tisti, ki jih je koronakriza verjetno najbolj prizadela. Tako vzrok za duševne in socialne stiske osnovnošolcev ocenjujejo strokovnjaki. Učenci so izgubljali realen stik z družbo, po vrnitvi v šole sta jim veliko preglavic povzročala socializacija in ponovno navezovanje stikov s sošolci. Doma, med štirimi stenami, pa so slabi medsebojni odnosi v premnogih družinah prehajali v nasilje.
Rehabilitacija pri dolgotrajnem covidu-19 bistveni del okrevanja
08. 09. 2021 12.21
Današnji svetovni dan fizioterapije poteka pod naslovom Rehabilitacija in dolgotrajni covid-19. Prebolevnikov, ki se soočajo s številnimi posledicami te bolezni, je vse več. Pri tem pa je fizioterapija pomemben del uspešnega okrevanja, pravijo strokovnjaki iz Združenja fizioterapevtov Slovenije.
Koalicija želi s predlogom pokojninske novele odpraviti nekatere anomalije in krivice
03. 09. 2021 18.20
Koalicijski poslanci so sredi julija v parlamentarno proceduro vložili predlog pokojninske novele. Vodji poslanskih skupin NSi in SMC, Jožef Horvat in Gregor Perič, sta pojasnila, da želijo z novelo odpraviti nekatere anomalije, nelogičnosti in krivice. Ob tem pa sta spomnila, kaj so za upokojence naredili v letu in pol.
NIJZ za letos naročil več odmerkov cepiva proti gripi
05. 08. 2021 09.19
Nacionalni inštitut za javno zdravje je za letošnjo sezono naročil 360.000 odmerkov cepiva proti gripi. Ali bo tudi letos cepljenje brezplačno za vse skupine prebivalstva, še ni znano. Na ministrstvu za zdravje pojasnjujejo, da pogovori glede tega še potekajo.
Predlog reorganizacije ZZZS: 'Minister hoče še dodatno omejiti avtonomijo'
04. 08. 2021 19.30
Nova fronta za ministra Janeza Poklukarja: boj za zdravstvene milijarde oziroma za obvladovanje zdravstvene blagajne. Minister predlaga reorganizacijo in racionalizacijo vodenja zavoda za zdravstveno zavarovanje, kjer bi vlada pridobila bistveno večji vpliv. Poklukarjev predlog je združil sindikate in delodajalce, ki imajo trenutno ključno vlogo pri zdravstvenem denarju. Od vlade zahtevajo umik zakona.
Virus osvobaja ameriško delavsko dno
31. 07. 2021 17.17
Povsod so enaki napisi. Na vogalnih bodegah, newyorški mešanici med trafiko, trgovino in prehranjevalnico. Na vhodnih vratih restavracij. Na izložbah trgovin. Pridite, zaposlujemo. Pandemija je ameriškim delavcem na dnu piramide zaslužkov dala moč, da vsaj za nekaj časa odločajo o svoji usodi.
Na slovenski obali zaživela platforma za prevoze po morju
28. 07. 2021 19.55
Medtem ko v Sloveniji že mesece poteka vroča debata zaradi morebitnega prihoda Uberja, je podobna platforma že zaživela, le da za prevoze na morju. Imenuje se Wayv, deluje pa na zelo podoben način, prek mobilne aplikacije. Na slovenski Obali je 19 točk, kjer se lahko kdor koli vkrca ali izkrca, na drugi strani pa so ponudniki prevozov. Glede na interes bo teh kmalu premalo, še posebej v poletnih mesecih, ko so ti prevozi najbolj aktualni, tako nosilci projekta računajo tudi na ribiče in njihove barke.
DZ je glede demografskega sklada razdeljen
14. 07. 2021 17.27
Poslanske skupine so glede podpore predlogu zakona o Nacionalnem demografskem skladu razdeljene. Poslanci koalicije in SNS zagovarjajo vladni predlog, poslanska skupna DeSUS se v stališču glede glasovanja ni opredelila, preostala opozicija je proti in napoveduje podporo sindikatom pri morebitnih aktivnostih za zakonodajni referendum.
Splošni dogovor za ZD predvideva pogodbeno kazen za neupravičeno odklonitev bolnika
08. 07. 2021 13.26
Letošnji splošni dogovor v zdravstvu predvideva možnost izreka kazni v višini 400 evrov za zdravstvene zavode za neupravičeno odklonitev bolnika. Sprejemanje novih bolnikov do zgornje opredeljene meje je bila obveznost že prej, a je pri tem vseeno prihajalo do kršitev, ki so bile sicer redke, so zapisali na ministrstvu za zdravje.
Več kot 30.000 potnikov v 'modrem mehurčku': s 85 strani dolgim protokolom proti koronakrizi
27. 06. 2021 11.54
Po mesecih premora se vrača del turizma, ki je bil pred koronakrizo eden najhitreje rastočih – križarjenja. Medtem ko je za večino družb, ki ponujajo tovrstna potovanja, več kot 15 mesecev prisilnega počitka, je drugače v primeru MSC Cruises, saj je njihova MSC Grandiosa od lanskega avgusta do letošnjega januarja na počitnice v "modrem mehurčku" odpeljala več kot 30.000 gostov, doslej pa se je vrnilo že sedem njihovih ladij. O tem, kako je družbi uspel ta podvig, kako se njihove ladje vračajo na morje in kakšna bo prihodnost branže, smo se pogovarjali z Angelom Capurrom, njihovim izvršnim direktorjem za tržišča v razvoju.
Letos dodatno zavarovanje na dopustu še toliko bolj pomembno
18. 06. 2021 08.33
Če še nekaj let nazaj sploh nismo pomislili, da bi za potovanje v tujino sklenili dodatno zavarovanje, pa bo letos to drugače. Ali potujete sami ali v okviru turistične agencije, evropska zdravstvena kartica v primeru, da zbolite za covidom, ne bo dovolj, brez dodatnega zavarovanja pa bi lahko tudi stroški potovanja skočili v nebo.
Več kot 400 opeharjenih delavcev: Furs je kršitelje Policiji prijavil leta 2017
09. 06. 2021 13.18
Kar 423 delavcev, zaposlenih v gradbeništvu, je bilo od leta 2011 do 2019 med žrtvami treh slovenskih državljanov, ki zanje niso izplačevali plač in prispevkov za socialno varnost. Kako je kaj takega mogoče (sploh za tako dolgo časovno obdobje), nam na Fursu niso odgovorili, saj da gre za davčno tajnost. "Zaradi interesa preiskave" je z informacijami skopa tudi Policija. So nam pa na Fursu povedali, da so bile pri obravnavnih zavezancih ugotovljene številne nepravilnosti: od prezaposlovanja zaposlenih v verigi podjetij in neoddajanja REK-obrazcev do izplačevanja plač delavcem s strani slamnatih podjetij in gotovinskih izplačil. Glavno vlogo v tej zgodbi naj bi po neuradnih informacijah imelo ljubljansko podjetje Gomiva.
Pravi kredit za vaš novi dom
12. 04. 2021 00.15
»Ljudje nismo roboti. Vsak ima svoje življenje, svojo zgodbo, želje in zmožnosti. In čeprav kdo včasih reče, da se v banki vse vrti samo okrog številk, to ne drži povsem. Smo tudi vaši svetovalci,« pove za uvod Špela Lipovšek, osebna bančna svetovalka v poslovalnici Nove KBM na Stritarjevevi ulici v središču Ljubljane.
Obljube o lahkem zaslužku vas lahko veliko stanejo
10. 04. 2021 10.31
V želji po hitrem zaslužku so mnogi postali lahka tarča goljufov, ki na svoje žrtve prežijo s privlačnimi obljubami o možnosti visokih donosov ob minimalnem tveganju, opozarjajo slovenski policisti. V letu 2021 so zaznali porast tovrstnih oškodovanj, zato so pripravili nekaj nasvetov, kako zaščititi svoje premoženje.
Zaradi vdora v Facebook in Hojsovega seznama ogrožena varnost več kot tisoč policistov?
09. 04. 2021 06.00
Če osebne podatke slovenskih uporabnikov, ki so bili ukradeni s Facebooka, križamo s podatki o plačah policistov, ki jih je objavil minister Hojs, to predstavlja dodatno varnostno grožnjo, predvsem za policiste, ki delajo na občutljivih delovnih mestih, pravi strokovnjak za policijska pooblastila Miroslav Žaberl. Tudi v sindikatu opozarjajo, da lahko s tem nastane huda motnja v notranji varnosti, posledično pa bi lahko bila ogrožena tudi varnost schengenskega območja. Ministra pozivajo k razmisleku o nadaljnjih objavah osebnih podatkov policistov. A Hojs v tem še vedno ne vidi nič spornega.
Dvomesečni Nace ima redko bolezen, zdravilo obstaja, a se zelo mudi
22. 03. 2021 12.26
Dvomesečni Nace se bori z neozdravljivo boleznijo, a glede na klinične študije obstaja zdravilo, ki lahko bolezen ustavi. Dostopno je tudi v Sloveniji, a ga mora zdravnik posebej odobriti. V Skladu Viljem Julijan so opozorili na malega borca, zdaj pa pozivajo zdravnike, naj zdravilo Nacetu odobrijo čim prej, saj bolezen vsak dan napreduje in zato šteje prav vsak dan.
Levica, LMŠ, SD in SAB želijo glede demografskega sklada slišati glas ljudi
02. 03. 2021 08.51
DZ je v drugi obravnavi predloga zakona o Nacionalnem demografskem skladu zaključil razpravo o členih, o predlogih dopolnil bo odločal v sredo. Koalicija in opozicija se strinjata, da je demografski sklad potreben, a se popolnoma razhajata glede tega, ali je predlagana rešitev ustrezna. Levica, LMŠ, SD in SAB so DZ predlagale, naj razpiše posvetovalni referendum. Če s predlogom ne bodo uspele, bodo sprožile postopke za naknadni zakonodajni referendum, saj menijo, da morajo o tako pomembni tematiki svoje povedati ljudje.
Čezmejnim delavcem se zaradi brezposelnosti obeta višje nadomestilo kot zaposlenim v Sloveniji
02. 03. 2021 12.33
DZ se je seznanil s predlogom novele zakona o urejanju trga dela, po kateri bi bili čezmejni delavci v primeru brezposelnosti začasno upravičeni do višjega nadomestila kot delavci, zaposleni v Sloveniji. Predlog je v postopek vložila skupina volivcev in ga bo DZ predvidoma izglasoval, saj mu v poslanskih skupinah skoraj ne nasprotujejo.