dodatno zavarovanje
Veljati začela pokojninska novela za uskladitev pokojnin
22. 01. 2022 08.34
Veljati je začela pokojninska novela, po kateri se bodo pokojnine, uveljavljene do konca leta 2010, dodatno uskladile za 3,5 odstotka, v letu 2011 uveljavljene pokojnine za 1,7 odstotka, vse ostale pa za odstotek. Višji zneski bodo izplačani s pokojninami za januar konec tega meseca.
Pokojnine se bodo uskladile z upoštevanjem leta upokojitve
13. 01. 2022 13.30
DZ je z 81 glasovi za in nobenim proti sprejel pokojninsko novelo, po kateri se bodo pokojnine, uveljavljene do konca leta 2010, dodatno uskladile za 3,5 odstotka, pokojnine, uveljavljene leta 2011, za 1,7 odstotka, vse ostale pa za odstotek. Višji zneski bodo izplačani s pokojninami za januar konec tega meseca.
Odbor DZ za diferencirano izredno uskladitev pokojnin
12. 01. 2022 12.19
Odbor za delo je za obravnavo na izredni seji DZ pripravil dopolnjen predlog pokojninske novele. Po dopolnilu koalicije bi se pokojnine, uveljavljene do konca leta 2010, dodatno uskladile za 3,5 odstotka, v letu 2011 uveljavljene pokojnine za 1,7 odstotka, vse ostale pa za odstotek. Višji zneski bi bili izplačani s pokojninami za januar.
Koliko prihrankov bo dovolj za upokojitev?
10. 01. 2022 00.15
Vsi si želimo dostojno pokojnino, želimo si, da bi bila pokojnina enaka našim prihodkom iz časa delovne dobe, s čimer bi lahko mirno preživeli zadnja leta svojega življenja. Žal ni tako. Ko gremo v pokoj, se nam prihodki praktično prepolovijo, zaradi česar se vse več ljudi znajde na pragu revščine. Da bi lahko na stara leta uživali, moramo že danes varno naložiti privarčevani denar. A kako to narediti? S tem vprašanjem se spoprijema večina med nami.
Najprej ga je obšla temna misel. In z njim bi odšla tudi družina
09. 01. 2022 09.11
Ko se je vrnil domov, njegova družina ni bila več takšna, kot jo je zapustil. Večja otroka sta čustveno in duševno močno obolela. Eden niti šolanja ne zmore več. Zapustili so jih vsi prijatelji, sošolci, poslovni partnerji ... Tudi širša družina. Žena na obisku pri svojem možu nikoli ni tožila, kako hudo ji je. Najprej ga je obšla temna misel. In z njim bi odšla tudi družina.
Predlog koalicije: za 3,5 odstotka bi se uskladile le pokojnine, priznane do konca leta 2010
06. 01. 2022 14.37
V SDS, NSi in SMC so vložili dopolnilo k predlogu pokojninske novele, s katero želi poslanska skupina DeSUS doseči izredno uskladitev pokojnin v višini 3,5 odstotka. Po dopolnilu bi se za 3,5 odstotka uskladile le tiste, priznane do konca leta 2010, pokojnine, priznane leta 2011, za 1,7 odstotka, vse ostale pa za odstotek. Za en odstotek bi se uskladile tudi tudi najnižje pokojnine, zagotovljene pokojnine in najnižji znesek invalidske pokojnine. Dodatna uskladitev pokojnin, ki jo predlagajo v koaliciji, bi se izvedla s 1. januarjem.
Gojmirja Lešnjaka - Gojca po hudi bolezni pričakala odločba o vrnitvi na delo
21. 12. 2021 20.23
Igralec Gojmir Lešnjak - Gojc je pred kratkim zbolel za hudo obliko covida-19, zaradi katere je bil hospitaliziran v bolnišnici na Golniku. Gojca, ki se še zmeraj slabo počuti, pa je šokirala odločitev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenija (ZZZS), ki mu je v odločbi po odpustitvi iz bolnišnice odredil, da je pripravljen za vrnitev na delovno mesto. Pretresen igralec je na družbenem omrežju Facebook zapisal, da je nad odločitvijo pretresen in prizadet, zato se ji bo zoperstavil.
'V gore nikoli tri do štiri dni po sneženju'
10. 12. 2021 09.04
Magični beli hribi, nasmejani obrazi na fotografijah zasneženih, s soncem obsijanih gora, na družbenih omrežjih pogosto ustvarjajo napačen vtis, da smo ljudje le korak stran od edinstvenega občutka sreče, ki nam ga lahko ponudi narava. A ta korak je pozimi občutno bolj tvegan in zahteven kot v kopni planinski sezoni. Otežujejo ga nizke temperature, krajši dan, specifične snežne razmere, planinske koče so zaprte. Odhod v hribe zato zahteva znanje, natančno načrtovanje in drugačne priprave kot poleti. Napotke, kako ravnamo odgovorno, če se pozimi odpravimo v hribe, in kaj vzamemo s sabo, so z nami delili strokovnjaki PZS na poti na Veliko planino.
Zakon o dolgotrajni oskrbi sprejet, Poklukar: To je zgodovinski trenutek
09. 12. 2021 13.33
DZ je s 44 glasovi za in 42 proti sprejel zakon o dolgotrajni oskrbi, s katerim se po približno 20 letih prizadevanj to področje sistemsko ureja. Določa niz ukrepov, namenjenih polnoletnim osebam, ki so trajno odvisne od pomoči drugega in potrebujejo pomoč pri osnovnih in podpornih vsakodnevnih opravilih. Sistem zajema institucionalno oskrbo, oskrbo na domu, oskrbovalca družinskega člana in denarni prejemek. V vse oblike oskrbe, razen institucionalne, je vključena pravica do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter e-oskrba.
Tako se zasluži 600 % v naložbenem varčevanju!
15. 11. 2021 00.15
Številni razlogi, ki silijo ljudi v naložbe, so: nič obresti na banki in uvedba ležarin, inflacija in visoki donosi na delniških trgih. V delniške naložbe danes vlaga že vsak četrti Slovenec.
Predlogu za izredno uskladitev pokojnin v poslanskih skupinah naklonjeni
05. 12. 2021 09.44
Predlogu pokojninske novele, s katero želijo poslanci DeSUS dokončno odpraviti posledice varčevalnih ukrepov za upokojence in jim pokojnine decembra izredno uskladiti v višini 3,5 odstotka, so v poslanskih skupinah naklonjeni. V nekaterih bodo podrobnejša stališča sicer še opredelili, med drugim se zavzemajo za izredno uskladitev v absolutnem znesku, kar pomeni, da bi se vsakemu upokojencu pokojnina zvišala za enak znesek. Slišati je tudi opozorila o večjem poudarku na dolgoročni stabilnosti pokojninske blagajne.
Po letno vinjeto za samo 70 EUR!
23. 11. 2021 08.40
Zakaj je zdaj najboljši trenutek za menjavo zavarovalnice dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja? Pozor, akcija se izteče 30. novembra!
Predlog protipoplavne zaščite razburja Kostanjevičane: 'Gre za grob poseg v naravno dediščino'
16. 11. 2021 06.00
Med prebivalci Kostanjevice na Krki je še vedno živ spomin na katastrofalne poplave, ki so že večkrat prizadele t. i. dolenjske Benetke. Spomnimo se leta 2010 ali 2014. Ob vsakem deževju še vedno s strahom gledajo v nebo. A predlog, ki predvideva kombinacijo nasipov, zidov in prestavljivih montažnih sten, razburja domačine, ki so se združili v civilno iniciativo.
Iščejo kader za covidne oddelke: 'Potrebujemo vsakega, ki zmore dodatne obremenitve'
10. 11. 2021 08.58
Predsednik Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Igor Dovnik je povedal, da pripravljajo regijski seznam razpoložljivih kadrov za pomoč v covidnih bolnišnicah. Opozarja pa na obremenjenost zdravnikov na primarju in morebitne težave s plačili zdravstvene blagajne ob neizvajanju lastnih nalog.
Pridržana zdravnika, ki sta neupravičeno izdajala zdravniška spričevala, eden tudi covidna potrdila
09. 11. 2021 12.09
Mariborski kriminalisti skupaj s kolegi s policijskih uprav Ljubljana, Celje, Novo mesto, Murska Sobota, Kranj in Nova Gorica preiskujejo sume kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete. Preiskava je usmerjena v sum zlorabe uradnega položaja, jemanja in dajanja podkupnin, v predkazenskem postopku pa sta se znašla dva zdravnika, ki sta neupravičeno izdajala zdravniška spričevala, eden od njiju pa tudi potrdila o prebolevnosti covida-19 ter potrdila o HAGT- in PCR-testih. S tem sta v daljšem časovnem obdobju zaslužila najmanj milijon evrov.
Kako poteka forenzična analiza avdio posnetkov?
05. 11. 2021 17.32
Posnetek Vizjakovega pogovora s Petanom so analizirali forenzični strokovnjaki. Ti so po neodvisni preiskavi, ki je trajala več kot 14 dni, v poročilu, dolgem kar 58 strani, zapisali, da so prepričani, da nobena od obravnavanih zvočnih datotek ni bila vsebinsko spremenjena. Pri tem so uporabili profesionalno forenzično orodje za analizo govornih signalov, ki ga uporabljajo v 350 forenzičnih laboratorijih po svetu. A kako sploh poteka zajemanje avdio zapisa? Kako je forenzično možno analizirati avdio posnetke? In kdaj imajo avdio posnetki lahko dokazno vrednost?
Nizki prihodki družini ne omogočajo plačila osnovnih življenjskih stroškov
17. 10. 2021 11.27
Položnice za ogrevanje, dodatno zavarovanje, najemnina, elektrika, komunalni stroški, stroški šolanja otrok, zagotavljanje prehrane, oblačil in obutve… vse to so stroški, ki se družinam v tej jeseni kopičijo. Mnogo družin teh izdatkov ne zmore več. Telefoni brnijo, pisnih vlog je vse več in potreb po terenskih obiskih družin prav tako. Pričakovali smo težko jesen, ampak šele začela se je, stiske pa so ogromne.
Zakaj čakamo nevzdržno dolgo na preglede in operacije?
12. 10. 2021 06.00
Leto in pol čakanja na revmatološki pregled, več kot pol leta za prvi pregled pri kardiologu, na drugi strani prej kot v enem letu ne boste na vrsti za operacijo gležnja, kolena, kolka, za operacijo hrbtenice boste čakali v povprečju celo dobri dve leti. Nekateri krivijo ZZZS, ker ne plačuje dovolj programa v bolnišnicah. A ZZZS odgovarja: krivda je na strani zdravstvene politike.
Cepljenje proti gripi tudi letos brezplačno
06. 10. 2021 09.59
Cepljenje proti gripi bo tudi v letošnji sezoni brezplačno za vse prebivalce, so pojasnili na ministrstvu za zdravje. NIJZ je sicer za letošnjo sezono naročil 360.000 odmerkov cepiva proti gripi.
Skoraj 66 tisoč odraslih še vedno obiskuje pediatra
05. 10. 2021 06.00
Vse bolj kompleksne obravnave otrok, več duševnih stisk, ozaveščeni starši in posledično večje zahteve, ogromno birokracije, oblegani pediatri v majhnih krajih, ki potrebujejo pomoč kolegov iz večjih mest ... Takšno je stanje v pediatriji danes, čez dobro leto bo še slabše, saj bi se lahko upokojila dobra desetina pediatrov. Pediater Denis Baš stanje ponazori slikovito: ''Predstavljajte si, kako bi bilo zavrniti dojenčka. Naš problem je, da smo v 'sendviču' med vpisovanjem novih in nezmožnostjo 'odpisa' odraslih.''
Računsko sodišče: Na MZ in ZZS ne vedo, koliko in katere zdravnike potrebujemo
04. 10. 2021 08.44
Računsko sodišče je izdalo revizijsko poročilo o učinkovitosti vstopa zdravnikov na trg dela med letoma 2008 in 2019. Kot so ugotovili, niti na ministrstvu za zdravje niti na Zdravniški zbornici Slovenije ne vedo, koliko zdravnikov je treba dodatno zagotoviti, katerih specialistov najbolj primanjkuje, prav tako nimajo načrta, kako bi ta primanjkljaj nadomestili. Zdravniška zbornica se s temi ugotovitvami ne strinja, zdravstveni minister Janez Poklukar pa pravi, da te niso nič novega.
Zobne paste, krtačke, nitke ‒ vemo, kako skrbeti za lep nasmeh?
02. 10. 2021 07.00
Le sedem od desetih odraslih si redno, torej vsaj dvakrat dnevno, čisti zobe, od tega osem od desetih žensk in le šest od desetih moških. To so podatki nacionalne raziskave o ustnem zdravju. Četrtina Slovencev si zobe umiva le enkrat dnevno. Sploh vemo, kako skrbeti za svoje zobe in katere pripomočke iz ogromne ponudbe uporabljati?
Ko dostop do zdravstvene oskrbe ni več pravica, ampak privilegij
01. 10. 2021 06.00
Slovenski zdravstveni sistem je unikaten, še najbolj se mu morda približa britanski. Tudi v Veliki Britaniji je pandemija pustila posledice, predvsem izjemno dolge čakalne vrste – na zdravljenje namreč čaka 5,3 milijona Britancev. Čakalne dobe so medtem bistveno krajše na Nizozemskem, kjer marsikateri državljan za zavarovanje sicer plača manj kot Slovenec. Na drugi strani pa so ZDA – edina država razvitega sveta, ki ne zagotavlja univerzalnega zdravstvenega varstva. Milijoni so brez osnovnega zdravstvenega zavarovanja, vrstijo se bankroti obolelih, cene zdravil in zdravstvenih storitev pa so vrtoglave – višje kot v kateri koli drugi razviti državi.
20 ministrov, množica reform, šest predlogov 'ukinitve' dopolnilnega zavarovanja
30. 09. 2021 06.00
Slovensko javno zdravstvo je poskušalo rešiti že 14 vlad, 20 zdravstvenih ministrov. Zaradi naglega staranja slovenskega prebivalstva so strukturne reforme nujne, a popravki so bili do zdaj le minimalni. "Prepogosto le gasimo požare in zato ni možno izpeljati dolgoročnih sprememb," je kritičen dekan ljubljanske medicinske fakultete Igor Švab. Tekoči izdatki za zdravstvo so se lani z 8,5 odstotka, kolikor so znašali leta 2019, povečali na 10,1 odstotka BDP, a to predvsem na račun epidemije. Zdravstveni izdatki se sicer povečujejo, vendar pa še vedno ostajajo pod evropskim povprečjem. Približno 95 odstotkov odraslega prebivalstva ima ob obveznem sklenjeno tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki ga je neuspešno poskušalo ukiniti že šest vlad.
Izbira specializacije odvisna od delovnih razmer, plače in ugleda
29. 09. 2021 06.00
Ocenjena vrednost šestletnega študija medicine na ljubljanski univerzi je 90.000 evrov, kar je daleč največ med vsemi študijskimi programi v Sloveniji. Visoki so tudi stroški specializacij. Država za specializanta iz družinske medicine, ki se za delo v lastni ambulanti usposablja štiri leta, letno odšteje nekaj več kot 40.400 evrov. Kljub visokim stroškom izobraževanja zdravnikov in velikemu interesu za študij medicine pa se na državni ravni še vedno soočamo s pomanjkanjem zdravnikov. Država se je problema lotila s povečanjem prostih mest na obeh medicinskih fakultetah, a je to le kratkoročno 'celjenje ran'.
Dolge čakalne vrste, visoke cene samoplačniških storitev – še imamo javno zobozdravstvo?
28. 09. 2021 06.00
Več kot leto dni čakalne dobe za dodelitev osebnega zobozdravnika, še daljše čakalne vrste za zobozdravstvene storitve, dežurne ambulante pa so večkrat neodzivne. "Zgodi se tudi, da zaradi predolgih čakalnih dob pacient izgubi zob," pravijo zobozdravniki, številni pacienti pa so se zato, čeprav vsak mesec plačujejo prispevke za zdravstvene storitve, prisiljeni obrniti na zasebnike. Teh je, s koncesionarji, več kot zobozdravnikov v zdravstvenih domovih in bolnišnicah. Prihodki od prodaje so pri nekaterih v letu 2020 presegli dva milijona evrov. Ali sploh še imamo javno zobozdravstvo?
Dobički koncesionarjev in 'posojanje' kadra iz javnih zavodov
27. 09. 2021 06.00
Za kardiološki pregled v povprečju čakamo sedem mesecev, v Splošni bolnišnici Murska Sobota več kot dve leti, pri zasebniku s koncesijo Medical center Rogaška pa čakalne vrste ni. Koncesionarji z delovanjem v javnem sistemu dobro služijo – lani so od ZZZS-ja prejeli 388 milijonov evrov iz naslova koncesije, kar je malenkost več kot leto prej. Koncesionarji in zasebniki brez koncesije si kader za delo v svojih ambulantah pogosto izposojajo v javnih zdravstvenih domovih in bolnišnicah. Rekorderji po številu soglasij so dr. Ana Golež s trinajstimi soglasji, dr. Igor Vučajnk s sedmimi – oba sta iz celjske bolnišnice – ter dr. Boštjan Matos iz UKC Ljubljana in dr. Vlado Savanović iz UKC Maribor – oba imata šest soglasij.
Ortodonti: štiri leta do prvega pregleda, visoke cene in skok na Hrvaško
24. 09. 2021 06.00
Za prvi pregled pri ortodontu je treba čakati tudi do štiri leta, razlogov pa je več: med drugim velik razkorak med potrebami in pravicami, ki jih financira ZZZS, ter število otrok, ki so prehitro in nekritično uvrščeni na seznam. ZZZS je v preteklih letih zagotovil financiranje dodatnih petih ortodontskih ambulant in dodatnega 2,3 milijona evrov, pa vendar se število obravnav otrok ni povečalo, čakalne dobe pa se niso skrajšale. Zdravljenje se mora začeti do 18. leta ali pa mora biti potreba po zdravljenju ugotovljena do 16. leta, sicer aparata ne krije ZZZS, cene samoplačniških storitev pa presegajo povprečno slovensko mesečno plačo. Marsikdo se zato odloči za zdravljenje na Hrvaškem – pa je to res ugodnejše?
Do leta 2024 bo moralo novega ginekologa iskati vsaj 172.000 žensk
23. 09. 2021 06.00
31-letna Alenka iz Ljubljane se je po nekaj letih življenja v tujini junija 2019 vrnila v Slovenijo. Uredila si je tako obvezno kot dodatno zdravstveno zavarovanje in se kmalu po vrnitvi lotila tudi iskanja osebnega ginekologa, kar pa se je izkazalo za misijo nemogoče. Po mesecu dni klicev in zavrnitev, češ da novih pacientk ne sprejemajo več, ob tem, da je nujno potrebovala ginekološki pregled, ji je preostalo le še to, da se samoplačniško obrne na ljubljansko Leonišče, kjer za vsak obisk plača približno 35 evrov.
Iščete družinskega zdravnika? V ZD Ljubljana ga ne boste našli
22. 09. 2021 06.00
Po ocenah ZZZS 130.000 zavarovanih oseb v Sloveniji nima izbranega osebnega zdravnika. V ZD Ljubljana so vse ambulante družinske medicine že zasedene, občani pa so primorani zdravnika iskati pri koncesionarjih ali v drugih mestih. Ljubljana sicer ni osamljen primer – s kadrovsko stisko se soočajo po vsej državi. V prihodnosti bomo zaradi hitrega staranja prebivalstva, porasta kroničnih bolezni in novega vala upokojitev potrebovali nove okrepitve, a zadostnega zanimanja za specializacijo iz družinske medicine zaradi slabih delovnih pogojev ni.