dokazov
Zaključek procesa proti Levstiku
14. 06. 2001 00.00
Okrožno sodišče v Ljubljani je z zaključnimi govori tožilstva in obrambe končalo glavno obravnavo zoper Vinka Levstika, obtoženega dveh kaznivih dejanj vojnega hudodelstva. Levstikova odvetnika sta izpostavila predvsem spornost procesa, ki je po njunem mnenju nepravičen, totalitaren in politično naravnan. "Danes je pred sodiščem Vinko Levstik, nekdanji domobranec, jutri pa bo lahko Vinko Levstik, nekdanji partizan, v obeh primerih pa bi ravnal enako," je obtožbe na svoj in na račun tožilstva s strani obrambe zavrnil višji državni tožilec Janez Šinkovec. Izrek sodbe bo jutri ob 14. uri
Kosovska Srba obsojena na strogo kazen
14. 06. 2001 00.00
Mednarodno sodišče misije ZN na Kosovu (UNMIK), ki deluje v Prizrenu, je včeraj zaradi odgovornosti za umor 95 kosovskih Albancev leta 1999 na 20 let zapora obsodilo kosovskega Srba Čedomirja Jovanoviča. Kot je še sporočila tiskovna predstavnica UNMIK, je bil poleg Jovanoviča na zaporno kazen obsojen tudi nekdanji predsednik skupščine občine Orahovac Andjelko Kolašinac. Ker ni preprečil pobojev v Orahovcu in zaradi uničevanja dokazov bo moral za pet let v zapor.
Tožilec za soočenje izvedencev
06. 06. 2001 00.00
Kristijan Kamenik je v zaporu že več kot štiri leta, sam sodni proces, ki je zdaj spet na začetku, pa je trajal skoraj dve leti. Celjski kriminalisti še vedno niso dokončali preiskave v primeru Kamenik, saj so prepričani da je imel pri štirikratnem umoru v Tekačevem pomagača. Ta naj bi prebival v Nemčiji, kriminalistom pa ga do sedaj še ni uspelo zaslišati.
ZDA brez dokazov proti bin Ladnu
30. 05. 2001 00.00
Talibanske oblasti v Afganistanu so danes zatrdile, da ZDA nimajo trdnih dokazov o vpletenosti Osame bin Ladna v teroristična napada na ameriški veleposlaništvi v Nairobiju in Dar es-Salamu. Sodišče v New Yorku je namreč včeraj štiri domnevne sodelavce bin Ladna obsodilo zaradi sodelovanja v omenjena napada avgusta leta 1998, v katerih je umrlo 224 ljudi, 4000 ljudi pa je bilo ranjenih. Kot je poudaril tiskovni predstavnik afganistanskega ministrstva za informiranje Abdul Hana, se zaradi omenjenih obsodb ne bo povečalo število točk obtožnic zoper bin Ladna, ki se je v Afganistan zatekel leta 1996. ZDA si po mnenju istega vira prizadevajo diskreditirati talibanski režim, pri čemer omenjajo vprašanja človekovih pravic, prometa z drogami in terorizma.
FBI v resnih težavah
17. 05. 2001 00.00
Direktor ameriškega zveznega preiskovalnega urada (FBI) Louis Freeh je pred kongresnim odborom za razdelitev proračunskih sredstev javno priznal, da je FBI zagrešil resno napako, ko odvetnikom Timothyja McVeigha ni dal na voljo vseh dokaznih gradiv. Freeh pa ni skušal zvrniti krivdo na svoje podrejene in je dejal, da kot direktor prevzema vso odgovornost. Proti nekdanjemu agentu FBI Robertu Hanssenu pa je bila medtem vložena obtožnica sestavljena iz 21 točk, ki ga krivi zarote in vohunjenja za Moskvo, za kar je zagrožena smrtna kazen.
Usmrtitev McVeigha preložena
16. 05. 2001 00.00
Danes bi morali usmrtiti Timothyhja McVeigha, obsojenega na smrt zaradi uboja 168 ljudi v bombni eksploziji v Oklahomi pred šestimi leti. Zaradi kupa dokazov, ki so jih preiskovalci bombnega napada predali sodišču šele pred nekaj dnevi, so izvršitev kazni najprej preložili na 11. junij, zdaj pa precej kaže celo na znižanje kazni.
Zaslišanje direktorja FBI
16. 05. 2001 00.00
Člani senatnega odbora za obveščevalne dejavnosti so v Washingtonu za zaprtimi vrati zaslišali direktorja Zveznega preiskovalnega urada (FBI) Louisa Freeha, potem ko je pred dnevi v javnost prišla novica, da številni uradi FBI po ZDA niso predali vseh dokumentov odvetnikom na smrt obsojenega terorista Timothyja McVeigha, ki je priznal, da je aprila leta 1995 nastavil bombo pred zvezno zgradbo v Oklahoma Cityju, zaradi katere je umrlo 168 ljudi, med njimi 19 otrok. Večina ameriških politikov sicer priznava, da FBI dobro opravlja svoje delo, vendar se je nabralo vse preveč napak pri nekaterih zelo odmevnih primerih. Louis Freeh, ki je že 1. maja napovedal, da bo junija odstopil s položaja, naj bi senatorjem zatrdil, da razkritje dokumentov ne bo vplivalo na izvršitev smrtne obsodbe za McVeigha.
Chirac izključen iz preiskave
27. 04. 2001 00.00
Pariški preiskovalni sodnik je francoskega predsednika Chiraca izključil iz preiskave o domnevno nezakonitem financiranju neogolistične stranke RPR. Čeprav naj bi imel dovolj dokazov o Chiracovi vpletenosti, ga ne more sodno preganjati, dokler bo ta na položaju predsednika. Francoska ustava namreč ne dovoljuje sodnega pregona predsednika države.
Brez popuščanja na obeh straneh
18. 04. 2001 00.00
Kitajski in ameriški vojaški strokovnjaki so v komaj treh urah končali pogovore o vzrokih in posledicah trčenja kitajskega lovca in ameriškega vohunskega letala nad Južnokitajskim morjem 1. aprila letos. Zaradi trčenja ameriškega vohunskega letala in kitajskega lovca 1. aprila nad Južnokitajskim morjem, po katerem je moralo ameriško letalo zasilno pristati na Kitajskem, so se odnosi med državama precej zaostrili. Potem ko je kitajska stran prejšnjo sredo izpustila 24-člansko posadko ameriškega letala, sta se državi dogovorili tudi za pogajanja o tem, kako bi v prihodnje takšne incidente preprečili, pa tudi o vrnitvi ameriškega letala in o ameriških vohunskih poletih vzdolž kitajske obale.
BiH izročila Abdićev dosje
16. 04. 2001 00.00
Oblasti v BiH so hrvaškim oblastem predale dosje Fikreta Abdića , v kateremu skušajo dokazati, da je Abdić storil vojne zločine med vojno v BiH v vlogi predsednika avtonomne pokrajine Zahodna Bosna. Dokument je zunanje ministrstvo BiH naslovilo na hrvaško zunanje ministrstvo, da bi se lahko na Hrvaškem začel postopek proti Abdiću, trdi sarajevski tisk. Hrvaška je namreč že pred časom zavrnila zahtevo oblasti v Sarajevu za izročitev Abdića z obrazložitvijo, da gre za hrvaškega državljana, obenem pa zagotovila, da je njegov sodni pregon možen, če bo na voljo dovolj dokazov.
Turčija obsojena v Strasbourgu
10. 04. 2001 00.00
Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je Turčijo obsodilo zaradi kršenja pravice do življenja, potem ko je leta 1994 med policijskim zaslišanjem v sumljivih okoliščinah umrl 22-letni Kurd. Mahmuta Tanlija iz vasi Ortulu na jugovzhodu Turčije so aretirali 27. junija 1994. Naslednji dan je bila njegova družina obveščena, da je Mahmut umrl zaradi kapi, uradna obdukcija pa je pokazala, da na njegovem telesu ni bilo vidnih znakov nasilja. Njegova družina je nasprotno trdila, da so bili na Mahmutovem telesu vidni znaki nasilja.
Nenavaden vohun
07. 04. 2001 00.00
Dolgoletni agent ameriške zvezne policije FBI Robert Hanssen, ki so ga nedavno obtožili vohunstva za Rusijo, naj bi plačal več tisoč ameriških dolarjev neki striptizeti, ki jo je želel spreobrniti v krščansko vero.
Zavračanje haaške obtožnice
06. 04. 2001 00.00
Predstavnik mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Hans Holthuis je včeraj v Beograd prinesel obtožnico in zaporni nalog, ki ga je za Slobodana Miloševića izdalo haaško sodišče. Vendar je srbski pravosodni minister Batić sprejem dokumentov zavrnil in Holthuisa napotil na zvezno ministrstvo za pravosodje. Gosta iz Haaga bo zvezni minister Grubać sprejel šele danes.
Haag za takojšnjo izročitev Miloševića
05. 04. 2001 00.00
Svetovalec glavne tožilke mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije, Jean-Jacques Joris, je izjavil, da haaško sodišče zahteva takojšnjo izročitev nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića. Joris je dejal, da je Miloševičeva izročitev mednarodna obveza, o kateri se ne bodo pogajali.
Zavračanje haaške obtožnice
05. 04. 2001 00.00
Predstavnik mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Hans Holthuis je v Beograd prinesel obtožnico in zaporni nalog, ki ga je za Slobodana Miloševića izdalo haaško sodišče. Vendar je srbski pravosodni minister Batić sprejem dokumentov zavrnil in Holthuisa napotil na zvezno ministrstvo za pravosodje. Gosta iz Haaga bo zvezni minister Grubać sprejel šele jutri.
Resen spor med Kitajsko in ZDA
03. 04. 2001 00.00
Še vedno odmeva nedeljsko trčenje ameriškega vohunskega letala in kitajskega lovca, ki je povzročilo resen spor med državama. Kitajski predsednik Zemin je po dveh dneh molka zahteval, da Združene države prevzamejo polno odgovornost za nesrečo.
Kitajska dovolila ZDA dostop
03. 04. 2001 00.00
Kitajska je danes izdala dovoljenja za tri ameriške diplomate, da stopijo v stik s štiriindvajsetčlansko posadko ameriškega vohunskega letala, ki je po nedeljskem trčenju s kitajskim vojaškim lovcem F-8 strmoglavilo na kitajsko ozemlje. Pilota kitajskega letala in razbitine še niso našli. Ameriška mornarica je ponudila pomoč pri iskanju pilota, vendar je Kitajska ponudbo zavrnila, tako da so se tri ameriške vojaške ladje umaknile iz južno-kitajskega morja. Štiriindvajset članov posadke letala so Kitajci ločili in njihovo zdravstveno stanje ni znano. Tudi avstralski zunanji minister Alexander Downer je po srečanju z namestnikom osrednje kitajske vojaške komisije Zhang Wannianu, ki se trenutno mudi na obisku v Avstraliji, izjavil, da mu je general Zhang zagotovil, da bo Kitajska ameriškim diplomatom dovolila dostop do posadke. Iz kitajskih policijskih virov se je izvedelo, da se bodo ameriški diplomati s posadko letala srečali danes zvečer v kraju Haiku, ki je 200 kilometrov oddaljen od letališča, na katerem je pristalo ameriško letalo.
Obsodili nekdanjega esesovca
03. 04. 2001 00.00
Nekdanjega poveljnika SS Juliusa Viela, obtoženega, da je marca 1945 ubil sedem judovskih prisilnih delavcev, je danes sodišče v nemškem mestu Ravensburg obsodilo na dvanajst let zapora. Tožilstvo je za 82-letnega Viela sicer zahtevalo dosmrtno ječo. Po pričanju glavne priče Adalberta Lalliera, ki je bil tedaj v skupini, ki je nadzorovala prisilne delavce, je obtoženi žrtve hladnokrvno ubil. Zločin se je zgodil v Litomericah na Češkem, kjer so zaporniki kopali zaščitne jarke, s katerimi naj bi preprečili napredovanje Rdeče armade.
Eksplozije tresejo Jeruzalem
27. 03. 2001 00.00
Na Bližnjem vzhodu je ponovno nemirno. Na Zahodnem bregu je pozno sinoči ostrostrelec umoril desetmesečno izraelsko deklico, kar je povzročilo hude nemire v Hebronu. Okoli 400 judovskih naseljencev, ki so skušali vdreti v palestinski del mesta, se je spopadlo s Palestinci. Izraelska policija je zato mesto že zaprla. V Jeruzalemu pa je danes v dveh eksplozijah umrla ena oseba, več kot petindvajset je ranjenih. Odgovornost za en napad je prevzel islamski Džihad.
Puff Daddy izpuščen
18. 03. 2001 00.00
Sodišče v New Yorku je izpustilo črnskega rap pevca Seana "Puffya" Combsa, bolj znanega pod imenom Puff Daddy, ki je bil obtožen streljanja v nekem nočnem klubu, posedovanja orožja in podkupovanja.
Levy o cepivu proti AIDSu
17. 03. 2001 00.00
Da AIDS preti globalno, kažejo podatki, po katerih je bilo lani v svetu z virusom HIV okuženih 36 milijonov ljudi, od tega več kot 5 milijonov na novo okuženih. Virus AIDSa napade celice pomagalke, to so celice CD 4, nadvse pomembne za imunski odziv organizma. Te aktivirajo celice ubijalke CD 8, ki naj bi ubile celice, okužene z virusom HIV, a tega ne storijo. Levy je odkril faktor, ki naj bi preprečeval razmnoževanje virusa, s katerim se zdaj odpira tudi možnost za učinkovito cepivo. Levy je dejal, da v laboratoriju še niso našli trdnih dokazov o uspešnosti cepiva. Preizkusili so približno 10 različnih cepiv pri osebah iz različnih krajev sveta. A raziskave so šele v teku, potrebno bo približno 6 let, da bodo prišli do oprijemljivih rezultatov o uspešnosti teh cepiv.
Pravnomočna obtožnica
14. 03. 2001 00.00
Primer bivšega državnega sekretarja Borisa Šuštarja, ki je zaradi suma jemanja podkupnin že štiri mesece v priporu, je prišel do pomembne prelomnice. Senat okrožnega sodišča v Ljubljani je večino ugovorov odvetnikov obtoženih zavrnil, tako da so obtožnice zoper Šuštarja, njegovo ženo Rosano, Stanislava Droljca in Boštjana Šobo zdaj pravnomočne. Sojenje proti Šuštarju in njegovim pomagačem se bo tako lahko začelo, iz te zgodbe pa se je za zdaj zaradi pomanjkanja dokazov izvlekel le odvetnik Zoran Korenčan, ki naj bi Šuštarju pomagal skrivati podatke.
Talibani uresničili grožnje
12. 03. 2001 00.00
Afganistanski Talibani so tudi v resnici uničili dva velikanska kipa Bude, izklesana v skalo. Predstavniki ZN so te informacije potrdili. Kipi naj bi bili za islam žaljivi. Doslej ni bilo na voljo fotografiranih dokazov, za CNN pa je lokalni fotograf posnel pričujoči posnetek. Muzeji in vlade po vsem svetu so upali, da bodo lahko rešili 53-metrske kipe Bude iz Bamiyana, ki so jih izklesali v tretjem stoletju po našem štetju. Uničenje so ob velikem trudu dokončali šele včeraj, je dejal talibanski minister za informiranje. Po njegovih besedah tako delo ni enostavno, saj dinamit in obstreljevanje z granatami nimata velikega učinka. Delegacija iz 55-članske Organizacije islamske konference je v afganistanskem mestu Kandahar v nedeljo neuspešno prepričevala Talibane, naj prenehajo z uničevanjem spomenikov. Annan se je včeraj v okviru svoje turneje po južni Aziji v Pakistanu srečal z afganistanskim zunanjim ministrom Vakilom Ahmedom Mutavakilom, ki je zavrnil Annanovo zahtevo, naj talibanski režim v Afganistanu ustavi uničenje dveh največjih kipov stoječih Bud na svetu v Bamijanu. Mutavakil je poudaril, da je uničenje predislamskih kipov in spomenikov notranja verska zadeva Afganistana in da od omenjenih kipov tako ali tako ni več ostalo veliko. Kljub uničevanju predislamskih kipov in spomenikov, ki ga v Afganistanu izvaja talibanski režim, je generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan zahteval, da mednarodna skupnost ljudem v Afganistanu ponudi človekoljubno pomoč. V Afganistanu trenutno vlada najhujša suša v zadnjih tridesetih letih. Po mnenju predstavnikov ZN je na robu lakote skoraj 4 milijone ljudi. Annan je sicer dejal, da doslej še nobena država ni zavrnila pripravljenosti pomagati afganistanskemu prebivalstvu, vendar bo zaradi uničenja kipov še težje prepričati mednarodno skupnost za donacije. Annan je obiskal begunska taborišča blizu Peshawarja, v severnem Pakistanu, kjer je okoli 60.000 afganistanskih beguncev. V zadnjih šestih mesecih je v Pakistan prišlo okoli 170.000 novih beguncev. Skupaj jih je že okoli 2 milijona. Pakistan je medtem že zaprl meje med državama.
Manjšine izpostavljene policijski samovolji
12. 03. 2001 00.00
Statistični urad ameriškega pravosodnega ministrstva je ugotovil, da imajo temnopolti ali Američani latinskoameriškega rodu dvakrat več možnosti, da bo policija proti njim uporabila silo, kot jo imajo belci. Temnopolte voznike avtomobilov bodo veliko prej zaustavili, preiskali, vklenili ali aretirali kot bele voznike. Okrog dva odstotka temnopoltih in Latinoameričanov, ki so imeli leta 1999 srečanje iz oči v oči s policisti, je prijavilo uporabo sile ali grožnjo z uporabo sile, medtem ko je med belci to storil le odstotek.
Miloševića do 30. marca ne bo v Haag
11. 03. 2001 00.00
Predsednik srbske vlade Zoran 195144inđić je v pogovoru za Glas javnosti povedal, da bo postopek proti nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću sprožen, ko bo zbranih dovolj dokazov. Takrat po 195144inđićevih besedah o zadevi ne bodo odločali ne on ne glavna tožilka haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carla Del Ponte ne ameriški predsednik George Bush, ampak preiskovalni sodnik in javni tožilec v Beogradu.
Marković zanika obtožbe
06. 03. 2001 00.00
Nekdanji vodja srbske tajne policije Rade Marković, ki so ga aretirali 23. februarja, je zanikal vse obtožbe v zvezi z vpletenostjo v umor štirih vodilnih predstavnikov opozicijskega Srbskega gibanja prenove (SPO), ki so umrli v prometni nesreči na Ibarski magistrali oktobra 1999, je danes sporočil namestnik predsednika okrožnega sodišča v Beogradu Radoslav Rakić. Rakić je še dejal, da sta bila poleg Markovića aretirana in zaslišana še dva njegova sodelavca. Kot je pojasnila predsednica sodišča Vida Petrović-Škero, gre za Nenada Ilića iz Jagodine in Nenada Bujoševića iz Lazarevca, ki sta osumljena, da sta kot sostorilca zagrešila umor. V sklopu preiskave naj bi po Rakićevih besedah doslej zaslišali 23 prič, še 30 pa jih bodo zaslišali. Preiskava naj bi bila končana v mesecu dni.
Tožilstvo odstopilo od pregona
05. 03. 2001 00.00
Okrožno državno tožilstvo v Kranju je v začetku februarja odstopilo od pregona zoper Janeza Rabiča zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, prav tako pa tudi zoper Igorja Babnika, Božidarja Zajca in Janeza Janeža zaradi kaznivih dejanj nezakonitega lova. O tem je bil obveščen tudi preiskovalni sodnik kranjskega okrožnega sodišča. Kot je povedala generalna državna tožilka Zdenka Cerar, je tožilstvo od pregona odstopilo zaradi pomanjkanja dokazov, saj na podlagi dokazov, ki so bili pridobljeni v preiskavi, ni bilo mogoče dokazati, da so obdolženci izvršili očitana kazniva dejanja. Šlo naj bi sicer za krivolov oziroma nezakoniti lov v Triglavskem narodnem parku, ki naj bi se zgodil v času od začetka januarja 1997 do 27. maja 1998 leta.
Končan ministrski sestanek o okolju
04. 03. 2001 00.00
V Trstu se je končal ministrski sestanek o okolju, na katerem so delegacije osmih najmočnejših držav skušale oživiti razpravo o ukrepih za zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida v ozračje. Opazovalci ocenjujejo zaključni dokument kot napredek, predvsem zaradi ameriške podpore tovrstnim prizadevanjem, za katera Clintonova administracija ni imela dovolj posluha. Prej nasprotno - ker bojda ni bilo dovolj znanstvenih dokazov o segrevanju zemlje zaradi človekove dejavnosti, Američani in njihovi zavezniki niso ratificirali Kiotskega protokola, ki nalaga zmanjševanje emisij ogljikovega dioksida, in celo blokirali delo mednarodne konference o okolju v Haagu.
Rogelj ni prispel v Slovenijo
03. 03. 2001 00.00
Matjaža Roglja, ki naj bi po lastnih napovedih iz Frankfurta priletel na brniško letališče, med potniki ni bilo. Rogelj naj bi se v Slovenijo prek Frankfurta vrnil iz Ria de Janeira, kjer naj bi zmagal na neuradnem svetovnem prvenstvu v računalništvu. Rogelj naj bi po neuradnih podatkih letalsko karto prestavil na 12. marec. Na letališču so ga pričakovali tudi kriminalisti, ki bi najverjetneje Roglja z letališča odpeljali na zaslišanje. Če bo dokazano, da je Rogelj goljufal državo, mu grozi do treh let zaporne kazni.
Širjenje parkljevke in slinavke
02. 03. 2001 00.00
Britanska vlada je potrdila tri nova žarišča parkljevke in slinavke, tako da jih je sedaj že 36. Kljub temu pa premier Tony Blair ocenjuje, da bolezen zaenkrat ostaja omejena na severni del Anglije, čeprav je priznal, da se bo to verjetno spremenilo. Blair je pojasnil, da so odkriti primeri na Škotskem in Severnem Irskem povezani z eno farmo, zato ni dokazov, da bi se bolezen po uvedbi prepovedi gibanja živali prejšnji petek razširila.