države eu
Načrt o razoroževanju pripravljen
08. 07. 2001 00.00
Makedonska policija je sporočila, da so bili položaji makedonskih sil na severu države v noči na nedeljo tarča streljanja iz avtomatskega orožja. Gre za prvi resnejši incident od začetka premirja v petek. Streljanje se je začelo okoli 23.30 ure v bližini mejnega prehoda Jazince, je sporočila policija v Tetovu. Makedonske sile na streljanje niso odgovorile in po pol ure je znova zavladal mir. Premirje, ki sta ga po posredovanju zveze NATO in Evropske unije podpisali makedonska in albanska stran, je začelo veljati v četrtek opolnoči. V prvih urah premirja so še potekali boji, kasneje pa niso zabeležili nobenega večjega spopada. Makedonsko notranje ministrstvo je včeraj ocenilo, da se položaj na terenu kljub premirju slabša. Premike albanskih skrajnežev so prvič opazili tudi v smeri proti Piroku, južno od Tetova.
Premirje ni trdno
08. 07. 2001 00.00
Albanski skrajneži v Makedoniji po mnenju vlade v Skopju kršijo dogovor o premirju, ki sta ga strani dosegli ob posredovanju predstavnikov zveze NATO in Evropske unije in je začel veljati v četrtek opolnoči. Na severozahodu države so si skrajneži dodelili funkcijo policije, nosijo uniforme vojaške policije z napisi albanske Narodne osvobodilne vojske (ONV) in si uredili nadzorne točke pri Tetovu, je včeraj v Skopju sporočilo notranje ministrstvo. Skrajneži naj bi tudi vdrli v vasi, v katerih doslej niso delovali. Položaj je zelo zaskrbljujoč, navaja ministrstvo, ki je opazovalno misijo zveze NATO in EU v Makedoniji pozvalo, naj albanske skrajneže spomni na njihove obveznosti glede dogovora o premirju. V nasprotnem primeru bodo makedonske varnostne sile sprejele potrebne ukrepe, da stabilizirajo položaj v državi in vzpostavijo red in mir, še navaja ministrstvo.
Razstava karikaturistov EU
06. 07. 2001 00.00
V prostorih mestne občine Celje bodo do 13. julija na ogled dela karikaturistov iz držav članic in kandidatk za članstvo v Evropski uniji. Po besedah Barbare Leban s celjske občine bodo med razstavljenimi karikaturami tudi dela slovenskih avtorjev, Marka Kočevarja, trenutno dnevnega karikaturista Dela, in Franca Jurija, ki s karikaturami zdaj bogati naslovnico Dnevnika. Razstavljena dela so nastala februarja letos, ko so karikaturisti v Stockholmu ustvarjali na temo Evropska unija in prednostne naloge v času švedskega predsedovanja EU.
Težave slovenskih gradbenikov
05. 07. 2001 00.00
Slovenski gradbeni delavci so se v pogovoru z vodjo ožje pogajalske skupine za pristop Slovenije k EU Janezom Potočnikom seznanili z napredkom pristopnih pogajanj Slovenije z EU ter z morebitnim prehodnim obdobjem na področju prostega pretoka oseb in storitev, ki ga bosta morda zahtevali Avstrija in Nemčija. Predstavniki Združenja gradbeništva so na pogovorih izrazili mnenje, da se bodo pogoji na tujih trgih med dveletnim prehodnim obdobjem za vstop v Evropsko unijo za slovenske gradbene delavce še zaostrile. Kot so poudarili na današnjem srečanju s Potočnikom, gradbeniki državi najbolj očitajo popustljivost pri pogajanjih z EU. Vodja pogajalske skupine Janez Potočnik je na očitke odgovoril, da na področju prostega pretoka delovne sile za države kandidatke velja petletno prehodno obdobje, ki pa bo po njegovem mnenju, za Slovenijo verjetno vseeno krajše.
Prvi Miloševićev nastop pred sodiščem
04. 07. 2001 00.00
Na prvi obravnavi pred mednarodnim sodiščem za vojne zločine na področju nekdanje Jugoslavije v Haagu je nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević izjavil, da sodišča ne priznava. Po njegovem mnenju je nezakonito, saj ga ni ustanovila Generalna skupščina ZN, nezakonite pa so tudi obtožbe in zato tudi ne potrebuje pravnega zastopnika. Prvi dan zaslišanja so obravnavo po dvanajstih minutah preložili, saj se Milošević ni hotel izjasniti ali se počuti nedolžnega ali krivega.
Srečanje makedonskih in albanskih strank
03. 07. 2001 00.00
V Skopje se je začelo prvo srečanje med voditelji makedonskih in albanskih strank v Makedoniji, predsednikom države Borisa Trajkovskim ter odposlancema ZDA in EU. Iz kabineta makedonskega predsednika so sporočili, da naj bi na pogovorih govorili o tem, kako okrepiti civilno družbo, ki je temelj za enotnost Makedonije.
Milošević ne potrebuje zagovornika
03. 07. 2001 00.00
Nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića so že zelo zgodaj odpeljali iz zapora v Scheveningenu proti pet kilometrov oddaljenemu haaškemu sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji. Kolono vozil v spremstvu policistov na motorjih so v Haagu opazili že okoli 7.30, Miloševića pa naj bi odpeljali do stranskega vhoda sodišča ZN. Črni avtomobil, v katerem naj bi bil nekdanji predsednik ZRJ, je v podzemno garažo poslopja haaškega sodišča zapeljal več kot dve uri pred napovedanim nastopom na sodišču.
Srečanje Slovencev z vsega sveta
03. 07. 2001 00.00
V slovenskem parlamentu je danes potekalo srečanje Slovencev z vsega sveta, ki ga je pripravila državnozborska komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Gre za prvo tovrstno srečanje, ki so se ga udeležili predstavniki slovenskih društev in organizacij iz Avstrije, Italije, Madžarske, Hrvaške, BiH, Makedonije, Nemčije, Švice, Francije, Švedske, Argentine, Avstralije, ZDA in Kanade. Po grobih ocenah zunaj meja Slovenije živi pol milijona Slovencev.
Padrew za politični dialog
02. 07. 2001 00.00
Posebni ameriški odposlanec James Pardew, ki je v nedeljo prispel v Makedonijo, je zavrnil vse predloge o mednarodni konferenci o prihodnosti te države. Pardew je poudaril, da je treba odločitve o prihodnosti države sprejeti v Skopju v okviru uradnih institucij.
Oblast pozabila na jug države
30. 06. 2001 00.00
Prebivalci krajevne skupnosti Sinji Vrh, ki šteje deset vasi na skrajnem jugu države ob meji s Hrvaško, so v soboto za nekaj ur s simbolično protestno zaporo njihove edine povezave z Vinico - gre za ozko makadamsko cesto še iz Napoleonovih časov -, opozorili na nevzdržne razmere za tamkajšnje prebivalce. Neurejene cestne povezave, odsotnost vodovoda in cestne razsvetljave, ukinjen avtobusni promet ter nekakovostna povezava v mobilni telefoniji, so le nekatere izmed težav, s katerimi se srečujejo.
Pomoč EU za schengensko mejo
29. 06. 2001 00.00
Evropska unija je Sloveniji za področje notranjih zadev, v prvi vrsti pa za vzpostavitev bodoče zunanje meje unije, doslej namenila 16 milijonov evrov, do leta 2003 pa naj bi prispevala še 9,5 milijona evrov, kar bo skupaj znašalo okrog 26 milijonov evrov ali šest milijard slovenskih tolarjev. Še približno enkrat toliko kot EU iz programa Phare pa bo za izvajanje nalog na tem področju zagotovila Slovenija sama, je na današnji novinarski konferenci povedal slovenski notranji minister Rado Bohinc. Vodja delegacije Evropske komisije v Sloveniji Eric van der Linden pa je ob tej priložnosti poudaril velik pomen kakovostne zunanje meje EU in menil, da se je Slovenija njene vzpostavitve lotila zelo prizadevno.
Odzivi na Miloševićevo izročitev
29. 06. 2001 00.00
Soproga nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, Mira Marković, je v izjavi za črnogorski dnevnik Dan dejala, da je zgrožena zaradi izročitve soproga haaškemu mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. "Vseeno sem bila prepričana, da pravna država obstaja in da se spoštuje ustavo ZRJ in republike Srbije. Vsakdo pa ve, da ti dokumenti prepovedujejo izročitev naših državljanov v tujino," je še dodala Markovićeva.
Posledice potresa v Peruju
26. 06. 2001 00.00
Število žrtev katastrofalnega potresa v Peruju narašča. Doslej so reševalci našli 97 mrtvih in več kot tisoč ranjenih. Brez domov je ostalo skoraj petdeset tisoč ljudi. Po uradnih podatkih naj bilo v potresu uničenih najmanj 9520 stavb, vlada v Limi pa je včeraj po lokalnem času v treh upravnih območjih na jugu države Arequipa, Moquegua in Tacna razglasila izredne razmere.
Deset let slovenske državnosti
26. 06. 2001 00.00
Slovenija je včeraj praznovala dan državnosti. Točno pred desetimi leti je namreč takratna slovenska skupščina na podlagi plebiscitarne odločitve za samostojno državo uzakonila Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter Deklaracijo o neodvisnosti ter tako postavila formalni temelj slovenski samostojnosti. Dan kasneje je bila suverena slovenska država slovesno razglašena, s čimer so se končala prizadevanja za njeno samostojnost in začel boj za njeno osamosvojitev.
Pridružitveni svet o slovenskih pripravah
26. 06. 2001 00.00
Na tretjem rednem letnem zasedanju se danes v Luksemburgu sestaja pridružitveni svet, po Evropskem sporazumu najvišji skupni organ med Slovenijo in Evropsko unijo. Svet bo pregledal izvajanje sporazuma ter dvostranska in mednarodna vprašanja skupnega interesa. Slovensko stran bo vodil zunanji minister Dimitrij Rupel, evropsko pa švedska zunanja ministrica Anna Lindh. Vodja slovenske diplomacije bo nato odpotoval v Bruselj, kjer bo popoldne na konferenci o prihodnosti Evrope, ki jo za države kandidatke prireja Kraljevi inštitut za mednarodne odnose, predstavil slovenske poglede na bodočo podobo EU.
Nemški kancler v Sloveniji
25. 06. 2001 00.00
Nemški kancler Gerhard Schröder, se je na Brdu pri Kranju srečal z gostiteljem Janezom Drnovškom in zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom. To je bil prvi uradni obisk kakega nemškega kanclerja v samostojni Sloveniji.
Nadaljevanje spopadov v Makedoniji
24. 06. 2001 00.00
Makedonska vlada bo, ne glede na kritike zveze Nato in EU, nadaljevala z vojaško ofenzivo proti albanskim skrajnežem na območju kraja Aračinovo. Po srečanju vrha države s strokovnjaki za varnost, na katerem je sodeloval tudi makedonski predsednik Boris Trajkovski, je makedonski premier Ljubče Georgievski napovedal, da se bodo napadi proti položajem albanskih skrajnežev nadaljevali dokler ne bodo "vse strani pripravljene prevzeti svojo vlogo". Pri tem je očitno mislil na zahtevano razorožitev albanskih skrajnežev.
Nato zavrača delitev Makedonije
23. 06. 2001 00.00
Generalni sekretar zveze Nato George Robertson je danes v Bruslju zavrnil vse poskuse delitve Makedonije. Poudaril je, da vojaki zveze Nato ne bodo sodelovali pri delitvi države, in sicer niti pri vzpostavitvi, niti pri nadzoru demarkacijskih črt. Vendar pa je po njegovih besedah zavezništvo pripravljeno sodelovati pri zbiranju in uničevanju orožja, ki bi ga po političnem dogovoru predali albanski skrajneži. Robertson je še poudaril, da je politični dialog, katerega cilj so realistične reforme, edini izhod iz krize v Makedoniji.
Vprašanja so rešljiva
22. 06. 2001 00.00
Ob deseti obletnici slovenske samostojnosti sta se v Sloveniji sestala tedanja predsednika vlade Slovenije in Hrvaške, Lojze Peterle in Franjo Gregurič. Na novinarski konferenci na Otočcu sta izrazila željo, da bi ob tej okrogli obletnici v nerešenih vprašanjih med državama prišlo do premikov, tako da bi bilo to "dobrososedstvo brez senc", kot je povedal Peterle. Obenem je izrazil prepričanje, da bi si državi z rešitvijo odprtih vprašanj olajšali pot v Evropsko unijo in zvezo NATO. Gregurič pa je poudaril, da je za rešitev problemov potreben čas, vendar je po nedavnih dogovorih obeh premierov optimist.
Prodi na Irskem
22. 06. 2001 00.00
Predsednik Evropske komisije Romano Prodi se je po včerajšnjih spornih izjavah, da ratifikacija pogodbe iz Nice ni pravni pogoj za širitev Evropske unije, danes v Dublinu sestal še z irskimi nasprotniki širitvenega procesa. Irski nasprotniki pogodbe iz Nice, ki so jih 7. junija na referendumu podprli tudi volivci, s tem pa se je v krizi znašel celoten širitveni proces EU, so že napovedali, da se bodo še naprej borili proti ratifikaciji te pogodbe. Prodi je ob tem dejal, da če Irska pogodbe iz Nice na ponovitvi referenduma ne bo sprejela, bo ta sporazum potisnjen ob stran, v EU pa bo treba odpreti novo fazo pogovorov. "Politično bo širjenje unije sicer zagotovo nemogoče," je še povedal Prodi.
Nadaljevanje dialoga v Makedoniji
21. 06. 2001 00.00
Visoki predstavnik Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana, ki se je v četrtek mudil v Skopju, da bi makedonske in albanske politične predstavnike prepričal v nadaljevanje dialoga o rešitvi krize v državi, je po pogovorih izrazil optimizem. "Imam veliko razlogov za optimizem, mislim, da bi se dialog moral nadaljevati," je dejal Solana, ki je izrazil prepričanje, da bodo našli rešitev. Visoki predstavnik EU se je v Skopju srečal s predsednikoma makedonske države in vlade, Borisom Trajkovskim in Ljubčom Georgievskim, ter voditelji glavnih političnih strank obeh etničnih skupnosti.
Irska predsednica nadaljuje obisk
21. 06. 2001 00.00
Irska predsednica Mary McAleese se je danes udeležila delovnega zajtrka s predstavniki slovenskih in irskih podjetij, sestala se je z ministrico za gospodarstvo Teo Petrin, srečala pa se bo tudi s premierom Janezom Drnovškom, ljubljansko županjo in nagovorila člane Društva za mednarodne odnose. Med obiskom v Sloveniji si bo ogledala Bled, Postojnsko jamo in slovensko obalo, v petek zvečer pa se bo vrnila v domovino. Po včerajšnjem prihodu se Mary McAleese srečala z zunanjim ministrom Ruplom, predsednikom državnega zbora Pahorjem, zvečer pa ji je gostitelj predsednik Kučan na Brdu pri Kranju priredil slavnostno večerjo.
Danska podpira Slovenijo
21. 06. 2001 00.00
Danska podpira Slovenijo pri vključevanju v Evropsko unijo in meni, da je skupna kmetijska politika EU potrebna dodatnih sprememb, usmerjenih v okolju prijazno kmetovanje, je slovenskemu ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Franciju Butu med obiskom na Danskem dejala danska ministrica za prehrano, kmetijstvo in ribištvo Ritt Bjerregaard.
Evropejci o vrhu v Goeteborgu
21. 06. 2001 00.00
Nedavni vrh Evropske unije v Goeteborgu je z določitvijo okvirnega časovnega načrta za izvedbo širitve, v katerem je predvidel konec pristopnih pogajanj z najbolje pripravljenimi kandidatkami v letu 2002, leto 2004 pa opredelil kot ciljni datum vstopa prvih novih članic, za vse strani v procesu prinesel izziv, da zastavljeni cilj dosežejo. Tako je raven zavez iz Goeteborga danes ocenil švedski veleposlanik v Sloveniji John Christer Ahlander, ko je skupaj z vodjo delegacije Evropske komisije v Sloveniji Ericom van der Lindnom ter Samijem Godartom, veleposlanikom Belgije, ki bo julija od Švedske za pol leta prevzela predsedovanje uniji, spregovoril o rezultatih vrha.
Končano zgodovinsko srečanje
17. 06. 2001 00.00
Vrhunsko srečanje ameriškega in ruskega predsednika, Georgea Busha in Vladimirja Putina, na Brdu pri Kranju je potekalo brez zapletov. Pred začetkom vrha so potekali ločeni dvostranski pogovori ameriškega in ruskega predsednika s slovenskima gostiteljema, predsednikom države Milanom Kučanom in premierom Janezom Drnovškom. Premier Drnovšek je s Putinom govoril predvsem o situaciji na jugovzhodu Evrope ter o trenutni situaciji v Makedoniji, Bush in Drnovšek pa sta govorila o vprašanju Nata in njegove širitve ter o vprašanju partnerstva med ZDA in Rusijo. Drnovšek je izrazil upanje, da bo srečanje začetek novega dialoga med voditeljema. Na tiskovni konferenci je slovenski premier spregovoril tudi o stališču Slovenije do protiraketnega stališča. Dejal je, da ZDA ne bodo odstopile od tega projekta, saj izhajajo iz predpostavke, da so tehnološko vodilna država na tem svetu, da se ščitijo pred množičnimi raketnimi napadi ter dodal, da se mu zdi bistveno, da ZDA v tem ne nastopajo enostransko, zato želijo v dialog vključiti tudi Evropo in Rusijo.
Na Brdu končano zgodovinsko srečanje
16. 06. 2001 00.00
V gradu na Brdu pri Kranju se je končalo vrhunsko srečanje med predsednikoma Združenih držav in Rusije. Ameriški predsednik Bush je po srečanju z ruskim predsednikom Putinom na skupni tiskovni konferenci dejal, da se ZDA in Rusija soočata z novimi izzivi ter da morata državi premostiti odnose, ki jih je ustvarila hladna vojna. Bush upa, da bosta s tovrstnimi pogovori državi nadaljevali tudi v prihodnje. ''Rusija in ZDA morata razviti nove odnose ter premostiti tiste, ki jih je prinesla hladna vojna. Obenem morata poiskati nove rešitve za stabilnost in varnost v svetu je,'' je dejal Bush.
Odločitev sodišča v torek
15. 06. 2001 00.00
Ustavno sodišče je obravnavalo in odločilo o pobudi zunajparlamentarne Nove stranke za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona o preoblikovanju prostocarinskih prodajaln na mejah z Avstrijo in Italijo v mejne trgovine. Zakon, po katerem bi se morale prostocarinske prodajalne s 1. junijem preoblikovati v običajne trgovine, se trenutno ne izvaja, ker ga je ustavno sodišče 28. maja do svoje končne odločitve zdržalo. Prostocarinske prodajalne na meji z Avstrijo in Italijo tako zaenkrat še nemoteno poslujejo, kako so se ustavni sodniki odločili v četrtek, pa bodo strankam v postopku sporočili predvidoma v torek.
Odhod veterinarskih inšpektorjev
15. 06. 2001 00.00
Evropska veterinarska inšpekcija je danes končala petdnevni obisk v Sloveniji, med katerim je preverjala izvajanje evropskega pravnega reda v objektih za proizvodnjo rdečega mesa in izdelkov ter posebej sistem zbiranja in predelave divjadi. Trije izvedenci z veterinarske uprave EU s sedežem v Dublinu so v predhodnih zaključkih obiska izpostavili, da je Slovenija sprejela zakonodajo, ki je v večjem delu skladna z zakonodajo EU.
Vlada tudi o študentih in šolstvu
14. 06. 2001 00.00
Vlada je na današnji seji na novo imenovala svet za uresničevanje projekta prenove študentskih bivalnih zmogljivosti. Zaradi izteka mandata pa je ponovno imenovala še svet za študentska vprašanja. Vlada je sprejela tudi program investicij ministrstva za šolstvo, znanost in šport za letos v skupnem znesku 9 milijard tolarjev, prav tako spremembe kolektivne pogodbe za raziskovalno dejavnost. Ministrico Lucijo Čok pa je pooblastila, da v imenu vlade podpiše spremembe kolektivne pogodbe s predstavniki Sindikata za vzgojo, izobraževanje in znanost Slovenije.
ONV predlaga delitev Makedonije
14. 06. 2001 00.00
Severno od Tetova so sinoči potekali hudi spopadi med makedonskimi varnostnimi silami in albanskimi skrajneži. Oboroženi Albanci so nekaj po 23. uri iz okoliških vasi začeli napadati mesto, vojska in policija pa sta na napade odgovorila s topništvom in tanki, je sporočil predstavnik policije. V Makedonijo bo sicer danes ponovno pripotoval generalni sekretar zveze NATO George Robertson, ki se bo z makedonskim vodstvom pogovarjal o mirni rešitvi spora. Sicer je makedonsko notranje ministrstvo včeraj policijskim rezervistom na območju Skopja začelo razdeljevati orožje. Predstavnik notranjega ministrstva pa je potrdil, da je makedonsko prebivalstvo v vasi Stajkovci v bližini Aračinova, ki ga zasedajo oboroženi Albanci, začelo vzpostavljati lastno milico, kar je nato policija preprečila, a obljubila mobilizacijo policijskih rezervistov.