države eu
Unija beleži 50,3 milijarde ekujev presežka v zunanji trgovini
08. 07. 1998 09.24
Evropska unija je po podatkih Eurostata lani v trgovini s tretjimi državami beležila 50,3 milijarde ekujev presežka. Presežek je bil višji že šesto leto zapored; leta 1996 pa je dosegel 43,6 milijarde. Unijin izvoz v tretje države je bil lani vreden 718,4 milijarde ekujev, uvoz pa je dosegel vrednost 668,2 milijarde. Menjava se je po podatkih statističnega urada EU v primerjavi z letom 1996 povečala za 14,9 odstotka.
Poročilo WIIW: na Poljskem, Madžarskem in v Sloveniji se nadaljuje gospodarska rast
07. 07. 1998 15.52
Razkorak med počasnimi in hitrimi državami na prehodu je vse večji; medtem ko se na Poljskem, Madžarskem, Slovaškem in v Sloveniji nadaljuje močna gospodarska rast, Bolgarija, Rusija in Ukrajina stagnirajo. To ugotavlja najnovejše poročilo dunajskega Inštituta za mednarodne gospodarske primerjave (WIIW), ki ga je danes predstavil vodja inštituta Peter Havlik.
Schuessel se je že sestal z Drnovškom in Kučanom
06. 07. 1998 19.10
Avstrijski zunanji minister Wolfgang Schuessel, ki je ob avstrijskem prevzemu predsedovanja Evropski uniji danes obiskal Slovenijo, se je že sestal s predsednikom slovenske vlade Janezom Drnovškom in predsednikom države Milanom Kučanom.
Schuessel v Ljubljani
06. 07. 1998 16.01
Na povabilo slovenskega zunanjega ministra Borisa Frleca je na delovni obisk v Slovenijo danes prispel avstrijski zunanji minister Wolfgang Schuessel. Avstrijskega gosta bosta poleg gostitelja sprejela tudi premier Janez Drnovšek ter predsednik države Milan Kučan.
Robin Cook o nuji širitve petnajsterice na Vzhod
01. 07. 1998 14.25
Britanski zunanji minister Robin Cook je v pogovoru za današnjo izdajo avstrijskega časnika Die Presse poudaril nujnost širitve Evropske unije na države vzhodne Evrope, tudi v prid zdajšnjih članic petnajsterice.
Predsedstvo v EU veliko priznanje za Avstrijo
01. 07. 1998 12.30
Avstrijski predsednik Thomas Klestil je v radijskem pogovoru danes ocenil, da šestmesečno predsedovanje Evropski uniji pomeni veliko priznanje za Avstrijo.
Letala JAT letijo redno
30. 06. 1998 10.58
Jugoslovanska letalska družba JAT je sporočila, da vsa njena letala "danes in tudi vnaprej" letijo na vseh 45 linijah v evrosredozemskem in medcelinskem prometu. Kot je poročala tiskovna agencija Tanjug, je vest odziv na poročanje tujih agencij z današnjega sestanka zunanjih ministrov EU v Luxembourgu, po katerem naj bi "jugoslovanskim družbam prepovedali lete v države EU".
Vključevanje v EU zahteva prilagoditev novim tehnologijam
29. 06. 1998 16.20
Na današnji tiskovni konferenci so predstavniki podjetij IBM Slovenija, Marand, Microsoft Slovenija, Oracle Software in SRC predstavili skupno listino, ki so jo poimenovali Tehnološka pobuda, junij 1998, pobuda za informacijski razvoj Slovenije. Namen pobude je vzpodbuditi vse dejavnike v državni in javni upravi ter gospodarstvu, da v svojih razvojnih usmeritvah poudarijo prehod v informacijsko družbo in ga tudi aktivno podprejo.
EU krepi prizadevanja proti smrtni kazni
29. 06. 1998 14.31
Zunanji ministri Evropske unije so se danes na zasedanju v Luxembourgu odločili, da si bo petnajsterica v okviru svoje politike človekovih pravic okrepljeno prizadevala za univerzalno ukinitev smrtne kazni. Ministri so napovedali, da bo unija države, ki smrtno kazen izvajajo, pozvala, naj to prakso omejijo ali uvedejo moratorij na njeno izvajanje.
Frlec na srečanje zunanjih ministrov Evropske unije
28. 06. 1998 13.28
Slovenski zunanji minister Boris Frlec se bo v ponedeljek zvečer v Luxembourgu udeležil srečanja zunanjih ministrov Evropske unije v zasedbi trojke s kolegi iz držav, kandidatk za članstvo v povezavi.
Seminar Euromedia '98 o medijih v kandidatkah za članstvo v EU
26. 06. 1998 16.44
Na Dunaju se je danes začel dvodnevni seminar o razmerah na področju medijev v državah kandidatkah za članstvo v EU, ki ga pripravljata mednarodno novinarsko združenje (IPI) in informacijska služba mesta Dunaj. Srečanja se udeležujejo predstavniki medijev iz Estonije, Poljske, Češke, Madžarske, Cipra in Slovenije.
Srečanje predsednika DZ Podobnika z estonskim zunanjim ministrom
10. 06. 1998 12.55
Predsednik državnega zbora (DZ) Janez Podobnik, ki se na povabilo predsednika estonskega parlamenta Toomasa Savija mudi na obisku v Estoniji, se je dopoldne srečal z estonskim ministrom za zunanje zadeve Toomasom Hendrikom Ilvesom, s katerim se je pogovarjal o aktualnih političnih vprašanjih ter o bilateralnem sodelovanju med državama.
EU: 205 milijonov za plinovod v Španiji
02. 06. 1998 11.43
Evropska komisija je namenila 205 milijonov ekujev za izgradnjo potrebne plinovodne infrastrukture v manj razvitih regijah v Španiji.
EU še brez soglasja do predloga reforme skupne kmetijske politike
26. 05. 1998 16.26
Dvodnevno zasedanje kmetijskih ministrov Evropske unije, ki se danes končuje v Bruslju, je pokazalo, da petnajsterica ostaja močno razdeljena glede predložene reforme skupne kmetijske politike, ki predvideva precejšnje zmanjšanje garantiranih cen za žitarice, mlečne izdelke in govedino.<br< Kot so pokazale prve analize posebnega unijinega kmetijskega odbora, ki združuje izvedence petnajsterice, reforme podpira sedem članic - Danska, Finska, Grčija, Italija, Nizozemska, Švedska in Velika Britanija. Zagovarjanje reform te države utemeljujejo z večanjem globalne konkurenčnosti in odprtosti evropskega kmetijstva. Nekatere izmed njih zaradi teh razlogov zagovarjajo nadaljnje poglabljanje reform oziroma še večje zmanjšanje garantiranih cen za nekatere kmetijske proizvode.
Kramberger in Kacin sprejela portugalsko delegacijo
26. 05. 1998 16.20
Podpredsednik komisije DZ za evropske zadeve Janez Kramberger in predsednik odbora DZ za mednarodne odnose Jelko Kacin ter člani odbora so danes sprejeli portugalsko delegacijo pod vodstvom državnega sekretarja Francisca Seixasa Da Costa. Goste je spremljal tudi veleposlanik, akreditiran za Slovenijo, Alvaro De Mendoca Emoura, so sporočili iz DZ.
Premier Drnovšek na uradnem obisku na Portugalskem
24. 05. 1998 11.43
Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek se bo jutri, 25. maja, v okviru uradnega obiska na Portugalskem sestal s kolegom Antoniom Guterresom, sprejela pa ga bosta tudi predsednik države Jorge Sampaio in predsednik parlamenta Almeido Santos. Sicer se je premier včeraj udeležil slovenskega nacionalnega dne na svetovni razstavi EXPO '98 v Lizboni, na kateri naša država sodeluje s projektom Slovenija - Terra Mystica.
Robin Cook prispel v Ankaro
19. 05. 1998 17.17
Britanski zunanji minister Robin Cook je danes dopotoval v Ankaro, kjer bo skušal oživiti odnose med Evropsko unijo in Turčijo, ki so na mrtvi točki, odkar EU na zadnjem evropskem vrhu v Luksemburgu Turčije ni uvrstila v program prihodnje širitve unije.
EU potrdila sanacijski načrt banke Credit Lyonnais
06. 05. 1998 09.28
Evropska komisija in Francija sta se sporazumeli za dolgoročno sanacijo velike francoske banke Credit Lyonnais, nekoč največje banke izven Azije. Francoska vlada je privolila v prodajo premoženja banke v vrednosti 185 milijard DEM, hkrati pa se je obvezala, da bo banko še vnaprej finančno podpirala, sporočajo predstavniki omenjene komisije. Credit Lyonnais je lani ustvarila dobiček v vrednosti milijarde francoskih frankov, vendar pri tem ni upoštevana pomoč države, ki je lani za odplačilo posojil omenjene banke namenila 3 milijarde frankov.
Države Beneluksa nezadovoljne z oblikovanjem skupne zunanje politike EU
29. 04. 1998 10.50
Države Beneluksa napovedujejo, da bodo na naslednjem neformalnem zasedanju zunanjih ministrov odprle vprašanje skupne zunanje in varnostne politike Evropske unije in prevlade večjih članic povezave pri njenem oblikovanju. Belgija, Nizozemska in Luksemburg so v pismu svetu zunanjih ministrov na začetku tedna opozorile, da bi ad hoc skupine za reševanje problemov, ki so vitalnega pomena za petnajsterico, vendar pa v njih sodelujejo le posamezne članice unije (na primer kontaktna skupina za nekdanjo Jugoslavijo), utegnile sčasoma oslabiti zaupanje v skupno zunanjo in varnostno politiko EU. Tri države priznavajo, da imajo za prispevek k reševanju določenih problemov nekatere članice povezave resda večji interes ali večjo usposobljenost, vendar pa opozarjajo, da se morajo posvetovati s celotno petnajsterico, preden ta sprejme odločitve ožjih mednarodnih skupin in jih uvede v svojo zunanjo politiko. Odločitve, sprejete v takšnih mednarodnih skupinah ne morejo biti zavezujoče za ostale države EU, če te v posvetovanja in odločanje niso bile vključene, meni Beneluks. Belgija in Nizozemska sta že pred mesecem dni, ob primeru kosovske krize, izrazili "ogorčenje" nad težnjo velikih držav unije, da same uravnavajo zunanjo politiko petnajsterice. Zunanja ministra Nizozemske in Belgije, Hans Van Mierlo in Erik Derycke, sta opozorila, da velike države brez usklajevanja ne bi smele same oblikovati skupne zunanje politike in ostale države petnajsterice po zavzetju stališč preprosto postaviti pred dejstvo.
Bjerregaardova bo za EU podpisala protokol iz Kjota
29. 04. 1998 09.31
Evropska komisarka za okolje Ritt Bjerregaard bo danes v New Yorku v imenu Evropske unije podpisala protokol, sklenjen na lanskem svetovnem vrhu o podnebnih spremembah v Kjotu. Kot poudarjajo v Bruslju, je podpis vnovična potrditev želje EU, da v boju proti klimatskim spremembam zadrži vodilno vlogo. Evropska komisija ob priložnosti poudarja, da je treba za izpolnitev dogovorov iz Kjota o redukciji emisij strupenih plinov v ozračje storiti nadaljne korake. "Na globalni ravni se je treba precej bolj potruditi za zmanjšanje emisij, industrijsko razvite države pa morajo doseči viden napredek pri izpolnjevanju zavez iz protokola," pravijo na komisiji. Podpis protokola, po katerem naj bi se emisije strupenih plinov, ki povzročajo pojav tople grede, do leta 2010 zmanjšale za 10 odstotkov, je sicer nujen, a nezadosten korak - za njegovo veljavnost ga mora ratificirati 55 podpisnic. O uresničevanju zadanih ciljev bodo države razpravljale novembra letos, na zasedanju v Buenos Airesu.
Končan prvi del letne konference ZLSD
19. 04. 1998 10.55
V Ljubljani je bil včeraj začetni del dvomesečne programske letne konference ZLSD, ki se bo 20. junija sklenila s sprejemom dokončnega besedila posodobljenih programskih usmeritev z naslovom Za konkurenčno, a solidarno Slovenijo. V začetku jeseni bodo le-te izdane v obliki zloženke in katerih osnovno sporočilo je neizogibnost reform, s katerimi se ustvarjajo nove možnosti. Usmeritve se nanašajo na gospodarsko rast in zaposlovanje, reforme socialne države, dostop do zdravja, izobrazbe in stanovanja, razvoj podeželja, regionalizem in lokalna samouprava, denacionalizacija in lastninjenje ter vključevanje v EU. Po besedah predsednika stranke Boruta Pahorja ZLSD razume politiko kot prostor povezovanja ustvarjalnosti za skupno dobro, zato s tokratno konferenco odpirajo ta prostor. V razpravi je bila dana pobuda vodstvu in poslancem stranke, naj pripravi zakon, ki bi določal, da vsi zaposleni v Sloveniji namenijo enodnevni zaslužek za prizadete v potresu v Posočju in na Gorenjskem. Junija pa se bodo tudi odločali, katere od danes podanih pobud - med drugim tudi za razpis referenduma o spremembi ustave glede denacionalizacije ter za pripravo zakona o financiranju verskih skupnosti, ki bi uvajal cerkveni davek - bo stranka podprla. Največ pobud je predstavil Mladi forum ZLSD, ki je predlagal, da se stranka izreče proti vstopu Slovenije v zvezo Nato, sprejem deklaracije o mladinski problematiki ter predlog za spremembo ustave v petih členih.
Začela se je letna konferenca ZLSD
18. 04. 1998 12.48
V Cankarjevem domu v Ljubljani se je začela dvomesečna programska letna konferenca Združene liste socialnih demokratov (ZLSD), na kateri bodo razpravljali o ključnih temah za prihodnost države, med katere sodijo gospodarska rast in zaposlovanje, reforme socialne države, dostop do zdravja, izobrazbe in stanovanja, razvoj podeželja, regionalizem in lokalna samouprava, denacionalizacija in lastninjenje ter vključevanje v EU.
Evropski parlament za enoten odvzem vozniškega dovoljenja
03. 04. 1998 17.22
Poleg sveta ministrov EU je tudi Evropski parlament podprl predlog o enotnem odvzemu vozniškega dovoljenja pri hudih prekrških, ki bi veljal za vse države unije. Sklep, ki so ga sprejeli danes v Strasbourgu, se nanaša na prekrške, za katere bi kršitelja v državi, v kateri ima stalno prebivališče, tudi sicer kaznovali z odvzemom vozniškega dovoljenja. Mednje sodi pobeg s kraja nesreče in izogibanje preverjanju alkohola ali drog v krvi.
Koordinacija strank o zaščitni zakonodaji
02. 04. 1998 08.14
Koordinacija parlamentarnih strank je včeraj pozno popoldne za zaprtimi vrati začela razpravo o projektu zagotavljanja varovanja javnega oziroma državnega interesa od vstopanju Slovenije v Evropsko unijo. Na je bila predstavljena strategija sprejemanja zaščitne zakonodaje, to je 16 zakonov, ki naj bi bili sprejeti prednostno še pred uveljavitvijo pridružitvenega sporazuma, je pred začetkom razprave povedal podpredsednik vlade Marjan Podobnik, v kabinetu katerega omenjeno zaščito tudi pripravljajo.
EU: Začetek pogajanj o članstvu šestih najbolj pripravljenih, tudi Slovenije
31. 03. 1998 11.07
Dan po začetku celovitega procesa vključevanja enajstih kandidatk za članstvo v Evropsko unijo danes petnajsterica v skladu s sklepi z lanskoletnega vrhunskega srečanja v Luxembourgu s kratkimi medvladnimi konferencami na ravni zunanjih ministrov v Bruslju začenja pogajanja o članstvu šestih za ta korak najbolj pripravljenih kandidatk, med njimi Slovenije.
Frlec: Širitev EU naj bo pridobitev za prihodnje in sedanje članice
30. 03. 1998 16.26
Slovenski zunanji minister Boris Frlec se v Bruslju udeležuje srečanja 26 zunanjih ministrov Evropske unije in prosilk za članstvo v povezavi, s katerim se uradno odpira vključevanje enajsterice kandidatk v povezavo. Z današnjim dnem se odpira novo obdobje in Slovenija je prepričana, da bodo tako sedanje kot prihodnje članice optimalno pridobile s to enkratno priložnostjo, je v nagovoru na srečanju dejal minister Frlec.
Veleposlanik Rupel predaval na univerzi Columbia
27. 03. 1998 16.55
Veleposlanik Republike Slovenije v ZDA dr. Dimitrij Rupel je na institutu za Zahodno Evropo newyorske univerze Columbia predaval o preoblikovanju Evrope in slovenski vlogi pri tem. Po predavanju je odgovarjal na vprašanja, predstavnik društva Ameriških prijateljev Slovenije pa mu je izročil priložnostno darilo - kristalno jabolko, simbol New Yorka. Ameriške poslušalce so zanimale aktualne politične teme, kot je vključevanje Slovenije v evroatlantske povezave ter odnosi s sosednjimi državami. Veleposlanik Rupel je dejal, da so odnosi s štirimi sosednjimi državami dobri, morebitni problemi pa se sproti razrešujejo. Na vprašanje, katere države bi izpostavil kot največje zaveznice Slovenije pri vključevanju v Evropsko unijo, je Rupel odgovoril, da Slovenija dobro sodeluje z vsemi državami EU. Dodal pa je, da so se predvsem odnosi z Italijo v zadnjem času zelo izboljšali. Rupel ni pozabil omeniti Avstrije in Nemčije, brez katere bi Slovenija nedvomno težje dosegla samostojnost. Glede slovenskega vključevanja v Nato pa je kot najpomembnejšo zagovornico omenil Francijo.
Poos v slovenskem parlamentu
18. 03. 1998 18.10
Predsednik odbora DZ za mednarodne odnose Jelko Kacin in člani odbora ter predsednik komisije DZ za evropske zadeve Lojze Peterle so se danes srečali z luksemburškim zunanjim ministrom Jacquesom Poosom z delegacijo. Pogovarjali so se o sodelovanju med državama na številnih področjih, še zlasti pa o procesu širitve Evropske unije in izmenjavi izkušenj, so sporočili iz DZ. Poos je sogovornike seznanil s postopkom sprejemanja novih članic in nujnosti selekcioniranja kandidatk za vstop v EU. "Srečali se bomo tudi z zelo težkimi problemi, ker bomo morali sprejemati ukrepe do držav članic, kot tudi do držav kandidatk," je opozoril Poos. V odgovorih na številna poslanska vprašanje je med drugim dejal, da še nobena manjša država ni obžalovala vstopa v EU ter da nacionalna identiteta in suverenost vsake izmed držav članic v nobenem primeru nista bili ogroženi. Vse države članice imajo po njegovem mnenju svoje mesto za pogajalsko mizo ne glede na velikost države. Države članice EU pripravljajo nacionalne programe zaposlovanja in na podlagi teh nacionalnih programov bo mogoče izvajati programe zmanjšanja brezposelnosti, je povedal Poos.
EU še vedno zavrača ameriško govedino
15. 03. 1998 10.11
Evropska unija bo še naprej prepovedovala uvoz govejega mesa iz ZDA. Prepoved na uvoz ameriške govedine v EU velja že 10 let, glavni razlog Evropejcev zanj pa je ameriški način vzreje goveda s hormoni za rast, piše New York Times. Razsodišče pri Svetovni trgovinski organizaciji (WTO) je lani prepoved razglasilo za nezakonito, ker ni podprta z znanstvenimi dokazi. Prizivni odbor pri WTO je v februarju podprl to odločitev in dal EU 30 dni časa, da predstavi načrt, kako bo upoštevala odločitev. EU si odločitev prizivnega odbora razlaga kot zahtevo, da pripravi študijo o ogrožanju zdravja ljudi po uživanju s hormoni rejene govedine in ne kot si to razlagajo Američani, da mora EU takoj dvigniti prepoved na uvoz mesa. Ameriški govedorejci pričakujejo, da bi po ukinitvi prepovedi izvozili za 250 milijonov dolarjev mesa v države Evropske unije. Američani trdijo, da rastni hormoni v govedini ne škodijo človeškemu zdravju, Evropejci pa zaradi vsesplošnega strahu pred kemikalijami trdijo, da je prepoved uvoza njihova zakonita pravica do zaščite potrošnikov. Mednarodna trgovinska pravila dovoljujejo državam 15-mesečni rok, da spremenijo svojo politiko potem ko so izgubile spor pred WTO. EU namerava ta čas izkoristiti za pripravo študije o škodljivosti hormonov za rast v govedini.
EU dosegla soglasje o pogajanjih s Ciprom
14. 03. 1998 12.28
Zunanji ministri Evropske unije so danes na nefornalnem zasedanju v Edinburghu dosegli soglasje, da bodo 31. marca letos v vsakem primeru začeli pogajanja o članstvu s Ciprom, se je izvedelo iz diplomatskih virov. Vodje diplomacij so se poenotili, da razdeljene otoške države zaradi notranjepolitičnih problemov ne bodo odrinili od širitvenega porcesa, temveč bodo z njo v skladu s sklepi luksemburškega vrha začeli pogajanja, ne glede na to ali bo v pogajalski skupini predstavljana samo ena skupnost (grška) ali obe (še turška). Kot je slišati od nekaterih virov, so se ministri tudi strinjali, da združitev razdeljenega Cipra pred dokončnim vstopom v EU ostaja cilj, ne pa tudi pogoj. Zunanji ministri so se tudi strinjali, da bo za nadaljnja usklajevanja v koordinaciji s svetom EU skrbela Evropska komisija, tako kot tudi v postopku širitve z ostalimi državami, vključenimi v proces.