genocida
Tožilka zahteva dosmrtno ječo
25. 08. 2001 00.00
Carla del Ponte zahteva dosmrtno ječo za nekdanjega generala vojske Republike srbske Radislava Krstića.
General Ademi se bo predal
12. 07. 2001 00.00
Hrvaški general Rahim Ademi, ki se po mnenju hrvaških medijev nahaja na zapečateni in tajni obtožnici Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, je nocoj v izjavi za hrvaško televizijo dejal, da se je pripravljen odzvati pozivu haaškega sodišča, ko ga bo dobil. V izjavi je poudaril, da obtožnice še ni videl oziroma dobil, temveč je o obtožbi izvedel iz medijev. Ademi, ki je trenutno na počitnicah, je izrazil obžalovanje, da mu je nekdanja hrvaška vlada leta 1998 prepovedala, da preiskovalcem haaškega sodišča poda izjavo o akciji Medački žep. Pred haaškim sodiščem naj bi ga branil zagrebški odvetnik Čedo Prodanović.
Se bo Plavšićeva branila s svobode?
09. 07. 2001 00.00
Nekdanja predsednica Republike srbske Biljana Plavšić, ki se je januarja sama predala Mednarodnemu sodišču ZN za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu, se bo morda lahko branila s svobode, zagotovila, da se bo odzivala na pozive sodišča, pa je haaškemu sodišču dala srbska vlada, je sporočil srbski minister za pravosodje Vladan Batić. Plavšićeva naj bi zapor v Scheveningenu zapustila že v nekaj dneh, nato pa naj bi odpotovala v Beograd, kjer bo počakala na začetek sojenja, je še napovedal Batić, ki je še zagotovil, da bo Beograd Plavšićevo ob morebitni zahtevi mednarodnega sodišča nemudoma poslal nazaj v Haag.
Jelišiću potrdili kazen
05. 07. 2001 00.00
Prizivno sodišče Mednarodnega sodišča ZN za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu je danes soglasno potrdilo razsodbo prvostopenjskega sodišča, ki je Gorana Jelišića, znanega tudi pod vzdevkom "srbski Adolf iz Bosne", obsodilo na 40 let zapora zaradi zločinov proti človeštvu in vojnih zločinov. Gre za najvišjo kazen, ki jo je doslej izreklo haaško prizivno sodišče. Sodniki prizivnega sodišča so zavrnili tako pritožbo tožilstva, ki je zahtevalo obsodbo Jelišića tudi zaradi genocida, kot tudi obrambe, ki je zahtevala nižjo kazen.
Haag čaka na Karadžića in Mladića
05. 07. 2001 00.00
Premier Republike srbske Mladen Ivanić se je danes srečal s Carlo Del Ponte in Claudom Jordo, glavno tožilko in predsednikom haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji. Glavna tožilka Mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji v Haagu
Odmevi na Miloševićev nastop pred sodiščem
03. 07. 2001 00.00
Na zaslišanje Miloševića se večina zahodnih voditeljev še ni odzvala. Mnogi državniki so s privedbo nekdanjega jugoslovanskega predsednika pred sodnika zadovoljni in upajo, da bodo pred sodišče kmalu stopili tudi drugi vojni zločinci.
Krstić zavrača obtožbe
28. 06. 2001 00.00
Odvetnik bosanskega Srba Radislava Krstića, Nenad Petrušić, je v zaključnem govoru danes v Haagu zavrnil vse obtožbe zoper Krstića, ki ga je haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije obtožilo genocida nad Muslimani med pokolom v Srebrenici julija 1995. Obtoženi je pred sodiščem dejal, da je poveljstvo nad drinskim korpusom vojske Republike srbske še pred omenjenim pokolom predal drugemu častniku, poveljstvo pa znova prevzel po pokolu.
Bushu in Putinu poziv za Nube in Afriko
13. 06. 2001 00.00
Skupina slovenskih državljanov je danes veleposlanikoma ZDA in Rusije v Sloveniji izročila poziv za Nube in Afriko, ki naj ga posredujeta predsednikoma Georgu Bushu in Vladimirju Putinu. Pozivu so priložili tudi videokaseti Toma Križnarja, ki je ta čas v Keniji, od koder bo skušal v Nubske gore pripeljati pošiljko humanitarne pomoči. Podpisniki predsednika pozivajo, naj javno podpreta prizadevanja za preprečitev genocida nad nubskimi ljudstvi in s svojo avtoriteto omogočita začetek resnega obravnavanja nubske problematike.
Štirje Ruandci obsojeni genocida
08. 06. 2001 00.00
Sodišče v Bruslju je štiri Ruandce obsodilo na zaporne kazni od 12 do 20 let zaradi sodelovanja v genocidu v Ruandi leta 1994, v katerem je bilo ubitih 800.000 ljudi. Sodišče je dve katoliški redovnici, Consolato Mukangango oziroma sestro Gertrudo in Julienne Mukabutera oziroma sestro Mario Kisito, zaradi sodelovanja v poboju kakih 7000 pripadnikov manjšinskih Tutsijev, ki so se skrivali v samostanu Sovu na jugu Ruande, obsodilo na 15 oziroma 12 let zapora.
Haag zavrnil prošnjo Plavšićeve
02. 05. 2001 00.00
Haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je zavrnilo prošnjo nekdanje predsednice Republike srbske Biljane Plavšić, da bi odložili sodni proces proti njej. Odvetnik Plavšićeve Robert Pavić je namreč 11. aprila zaprosil za odložitev procesa oziroma za ločitev procesa proti Plavšićevi od procesa proti nekdanjemu predsedniku parlamenta RS Momčilu Krajišniku. Pavić je prošnjo utemeljil s pomanjkanjem časa in denarja, kar naj bi ga oviralo pri pripravi obrambe.
Obtožnica tudi zoper Tuđmana
28. 04. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carla Del Ponte je v petkovem pogovoru za ameriško televizijo CNN potrdila, da je imela pripravljeno obtožnico proti pokojnemu hrvaškemu predsedniku Franju Tuđmanu. Na vprašanje, ali je pripravljala obtožnico proti Tuđmanu, je Del Pontejeva sprva odgovorila, da "naj pokojnik počiva v miru", nato pa potrdila obstoj obtožnice. Ta ga je, kot je še dejala glavna tožilka haaškega sodišča, bremenila vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu.
Dokumenta ZN o padcu Srebrenice
26. 04. 2001 00.00
Šest let po padcu muslimanske enklave Srebrenice, najhujšem zločinu po drugi svetovni vojni v Evropi, sta v javnost prišla zaupna dokumenta Združenih narodov. Dokumenta bremenita tedanjega poveljnika sil Združenih narodov, da je s poveljnikom bosanskih Srbov Ratkom Mladićem podpisal tajni dogovor. Slab mesec po njunem srečanju so bosanski Srbi zasedli Srebrenico. Od takrat pogrešajo več kot 7 tisoč Muslimanov.
Protesti v Zvorniku
20. 04. 2001 00.00
V Zvorniku se je zbralo približno 10 tisoč ljudi, ki so protestirali proti aretaciji bosanskega Srba Dragana Obrenovića, ki ga je mednarodno sodišče v Haagu obtožilo, da je med vojno v BiH zagrešil vojne zločine. Proteste, ki so potekali mirno, so spremljali pripadniki mirovnih sil Sfor. Predstavnik lokalnega združenja vojnih veteranov Aleksandar Despotović je zagotovil, da so nekdanji borci pripravljeni pričati pred haaškim sodiščem, pod pogojem da se seznam imen obtožencev objavi. V nasprotnem primeru je napovedal nove proteste po vsej Republiki srbski.
Obrenović zanika krivdo
18. 04. 2001 00.00
Bosanski Srb Dragan Obrenović, ki so ga Sforjeve enote aretirale v nedeljo, je že stopil pred haaško sodišče. Obtožnica ga bremeni genocida, vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu, ki naj bi jih zagrešil v Srebrenici leta 1995. 38-letni Obrenović za vsako od petih točk obtožnice izjavil, da je nedolžen.
Sojenje odgovornim za genocid v Ruandi
17. 04. 2001 00.00
V Bruslju se je začelo sojenje dvema nunama, nekdanjima ruandskima redovnicama, ter ministru in nekem profesorju, ki so osumljeni sodelovanja v genocidu nad Tutsiji v Ruandi. Redovnici naj bi sodelovali pri pobojih v samostanu Sovu, v katerih je umrlo več kot 5000 ljudi. Gre za prvi proces pred kakim evropskim porotnim sodiščem zaradi genocida v Ruandi, v katerem je umrlo več kot pol milijona prebivalcev.
Začetek sojenja v Haagu
19. 03. 2001 00.00
Na mednarodnem sodišču za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu se je začelo sojenje trem bosanskim Srbom. Duško Sikirica, Damir Dosen in Dragan Kolundžija so obtoženi genocida, vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu, storjenih leta 1992 v koncentracijskem taborišču pri Prijedoru v Bosni in Hercegovini.
Karadžić in Mladić zapustila Srbijo
16. 03. 2001 00.00
Nekdanji politični voditelj bosanskih Srbov Radovan Karadžić in nekdanji načelnik general štaba vojske Republike srbske Ratko Mladić, ki sta obtožena vojnih zločinov, sta zapustila Srbijo, saj sta ugotovila, da jima nov režim v Beogradu ne bo nudil zaščite, se je izvedelo iz virov blizu vladajoči Demokratične opozicije Srbije (DOS). Minuli mesec so namreč aretirali Radeta Markovića, vodjo tajne policije nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, in še nekaj visokih uradnikov nekdanjega režima. Haaško sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji pa je na predlog novega odvetnika nekdanje predsednice Republike srbske Biljane Plavšić, ki se je 10. januarja letos predala haaškemu sodišču, preložilo za danes načrtovano zaslišanje. Odvetnik Robert Pavić je sodišču pojasnil, da potrebuje več časa za uvajanje v primer in bo predlog za izpustitev Plavšićeve iz preiskovalnega zapora, o katerem naj bi razpravljali danes, vložil kasneje.
Preživeli holokavsta obtožujejo IBM
13. 02. 2001 00.00
Preživeli holokavsta ameriško družbo IBM oziroma njeno nemško podružnico obtožujejo, da je bila bolj vpletena v izvajanje holokavsta, kot je to priznavala doslej. Skupina preživelih je pred zveznim sodiščem v New Yorku vložila skupinsko tožbo proti ameriškemu računalniškemu gigantu. Hkrati pa so v ZDA objavili knjigo z naslovom IBM in holokavst.
Grška izjava o genocidu jezi Turke
11. 02. 2001 00.00
Turški predstavniki so se uradno pritožili o dekretu, ki so ga sprejeli v grškem parlamentu, ki obtožuje Turčijo genocida. Turški premier Bulent Ecevit upa, da ga grški predsednik ne bo podpisal. Grčija pa je izjavila, da gre za zgodovinska dejstva, kar naj ne bi zadevalo sedanjih dobrih odnosov. V dekretu piše, da je Turčija odgovorna za pomor ortodoksnih Grkov v Anatoliji v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, med turško vojno za neodvisnost. Pripravo dokumenta je izglasoval grški parlament že pred dvema letoma, sedaj pa so ga podpisali ministri. Čaka le še na podpis predsednika. V izjavi piše tudi naj bi bil 14. september dan za komemoracijo žrtev genocida nad Grki iz leta 1922.
195144inđić je za "čiščenje"
01. 02. 2001 00.00
Srbski premier Zoran 195144inđić, ki se bo v petek v Washingtonu o razmerah na jugu Srbije pogovarjal z ameriškim državnim sekretarjem Colinom Powellom, se je zavzel za "dolgoročno čiščenje" tega območja in za njegovo vrnitev pod izključni nadzor srbske policije. 195144inđić je po včerajšnji seji srbske vlade dejal, da lahko le "dolgoročno čiščenje" zagotovi mir in stabilnost na tem območju, ki bi moralo postati tamponsko območje in ga "teroristi ne bi mogli prečkati". Vzpostavitev takšnega območja je 195144inđić označil kot strateško prednostno nalogo, potrebno pa bi jo bilo doseči brez človeških žrtev. Pozdravil je še izjavo Varnostnega sveta ZN, ki je sinoči obsodil terorizem na jugu Srbije in po besedah 195144inđića "izrazil prepričanje, da morajo biti teroristi umaknjeni z območja". 195144inđić odhaja na obisk v ZDA na povabilo Powella, s katerim se bo pogovarjal o varnostnih razmerah na jugu Srbije, razmerah na Kosovu, o sodelovanju Beograda s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije in o gospodarskem sodelovanju med državama.
Protiukrep Turčije po obsodbi genocida nad Armenci
23. 01. 2001 00.00
Turčija je v odgovor na odločitev francoskega parlamenta, ki je poboj Armencev leta 1915 obsodil kot genocid, razveljavila 149 milijonov dolarjev vreden posel o nakupu vohunskega satelita, ki je bil sklenjen s francoskim podjetjem Alcatel. To je danes v Ankari sporočil turški obrambni minister Sabahattin Cakmakoglu.
Vučkoviću 14 let zapora
20. 01. 2001 00.00
Sodišče v Kosovski Mitrovici je včeraj Srba Miroslava Vučkovića obsodilo na 14 let zapora zaradi genocida nad prebivalci dveh kosovskih vasi med napadi zveze NATO na ZRJ leta 1999. To je bila prva obsodbo za genocid na Kosovu. Mednarodni opazovalci so obtožnico proti Vučkoviću označili za neprimerno, nek predstavnik ZN pa je dejal, da je smešna.
Preiskava uporabe spornega orožja?
14. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije sodišča Carla del Ponte je napovedala preiskavo o uporabi orožja z osiromašenim uranom na Balkanu. Če se bodo strahovi glede njegove uporabe izkazali za upravičene, bodo morali odgovorni po mnenju Del Pontejeve pred haaško sodišče.
Jugoslovanska vlada sprejela zakon o amnestiji
11. 01. 2001 00.00
Jugoslovanska vlada je danes sprejela predlog zakona o amnestiji vseh zapornikov, ki so bili obtoženi kaznivih dejanj proti jugoslovanski vojski in proti ustavni ureditvi ZRJ, je po seji vlade izjavil jugoslovanski pravosodni minister Momčilo Grubać. Po ocenah ministra naj bi v skladu s tem zakonom oprostili od 33.000 do 34.000 oseb, ki so se izognile vojaški obveznosti v času napadov zveze NATO na ZRJ leta 1999.
Biljana Plavšić pred sodniki
11. 01. 2001 00.00
V Haagu je pred sodnike mednarodnega sodišča stopila Biljana Plavšić. Nekdanja tesna sodelavka
Vaška sodišča za osumljene genocida
24. 12. 2000 00.00
Več kot dvesto osumljenih za sodelovanje v genocidu v Ruandi leta 1994 so izpustili iz zapora, po nizu vaških sojenj. 237 osvobojenih je del približno 3.500 osumljenih zaradi genocida, ki šest let čakajo na sojenje v zaporu na zahodu Ruande. Okoli 560 so jih zaslišali. 
V Daytonu o vojnih zločincih
19. 11. 2000 00.00
Komisija strokovnjakov, ki se ukvarja s prihodnostjo Balkana, je ob robu dvodnevne konference ob peti obletnici podpisa Daytonskega mirovnega sporazuma, ki se je včeraj končala v istoimenskem mestu v Ohiu, predlagala, naj bo vsakršna pomoč ZR Jugoslaviji pogojena z izročitvijo nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića haaškemu mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.
Proces proti Krstiću
19. 10. 2000 00.00
Obramba bosanskosrbskega generala Radislava Krstića, ki ga obtožnica haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije bremeni genocida, vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu, je danes predstavila dokaze, v skladu s katerimi naj bi nekdanji politični voditelj bosanskih Srbov Radovan Karađić svojim enotam tik pred padcem muslimanske enklave Srebrenica, ki je bila pod zaščito Združenih narodov, ukazal "popolno zaščito" pripadnikov ZN in muslimanskega prebivalstva v mestu.
Miloševića že čakajo v Haagu
06. 10. 2000 00.00
Glavna tožilka Mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu Carla Del Ponte je danes v Prištini napovedala, da bodo Slobodana Miloševića "kmalu" obtožili genocida v BiH in na Hrvaškem. Milošević je sicer zaradi svoje vloge med spopadi na Kosovu že od lanskega leta obtožen zločinov proti človeštvu in vojnih zločinov. Evropski komisar za zunanje zadeve Chris Patten pa je danes zatrdil, da pomoč Srbiji, s katero želi Evropska unija vzpodbuditi demokratični proces v državi, ni pogojena z Miloševićevo izročitvijo haaškemu sodišču. Obenem je poudaril, da je Miloševićevo mesto pred haaškim sodiščem. Milošević čakajo še druge obtožbe.
General Krstić obtožil Mladića
04. 08. 2000 19.25
Srbski general iz BiH Radislav Krstić je med zaslišanjem, ki so ga posneli februarja letos in ki so ga danes predvajali na haaškem Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, obtožil vojaškega poveljnika bosanskih Srbov Ratka Mladića za pokol Muslimanov v Srebrenici leta 1995. Mladič je odgovoren za vse, kar se je zgodilo v Srebrenici; vodil je napad na mesto, osebno pa je poveljeval tudi vojakom, ki so prebivalce Srebrenice poslali na avtobuse in jih nato pobili, je na vprašanje o Mladićevi vlogi v pokolu zatrdil Krstič.