genocida
Razprava o odstavitvi Jelcina bo 13., 14. in 15. maja
13. 04. 1999 17.00
Duma bo o postopku za odstavitev ruskega predsednika Borisa Jelcina razpravljala 13., 14. in 15. maja, je novinarjem danes povedal predsednik dume Genadij Seleznjov.
Demonstracije v podporo zvezi NATO ne pojenjajo
31. 03. 1999 00.27
Demonstracije pripadnikov albanske skupnosti v New Yorku se nadaljujejo od začetka zračnih napadov zveze NATO proti ZR Jugoslaviji, pri čemer število udeležencev vsak dan narašča. Sinoči in danes se je zbrala skupina 3.000 ljudi, ki je nosila zastave držav članic NATO in transparente z napisi: ''Milošević sodi v Haag'', ''NATO nadaljuj z napadi'', ''Otroci in ženske niso teroristi''.
OVK prejela ukaz o izogibanju spopadov s Srbi
30. 03. 1999 17.21
Enote Osvobodilne vojske Kosova (OVK) so takoj potem, ko je OVK izvedela, da bo NATO napadel ZRJ, prejele ukaz, naj se ne zapletajo v spopade s srbsko vojsko, je danes v Londonu na novinarski konferenci, ki jo je pripravil britanski zunanji minister Robin Cook, izjavil eden izmed predstavnikov OVK v tujini Bardhyl Mahmuti.
Drašković: Srbi so žrtve 50-letnega etničnega čiščenja (21:50)
28. 03. 1999 21.50
Jugoslavija je danes ponovno zavrnila obtožbe Zahoda, da v Kosovu izvaja genocid nad etničnimi Albanci. Namestnik premiera Vuk Drašković je v telefonskem intervjuju za ameriško televizijo CNN zanikal, da Srbija izvaja etnično čiščenje po vnaprej pripravljenem načrtu: ''Ne, nikakor ne...Albance potrebujemo v naši državi in ne izvajamo strategije genocida. Albanci tudi izvajajo kriminalna dejanja nad Srbi, pri tem mislim na albanske teroriste,'' je še dodal Drašković in še povedal, da so Srbi sami žrtve genocida, saj naj bi Albanci v zadnjih 50 letih izvajali etnično čiščenje Srbov. Kot dokaz je navedel dejstvo, da je bilo leta 1941 na Kosovu 50 odstotkov srbskega prebivalstva, danes pa jih je manj kot 10 odstotkov.
Scharping: Začetek genocida na Kosovu
28. 03. 1999 15.15
Nemški obrambni minister Rudolf Scharping je v današnjem pogovoru za televizijsko postajo ZDF dejal, da se je na Kosovu začel genocid, kar je potrebno preprečiti.
Aretiran zadnji voditelj Rdečih Kmerov
06. 03. 1999 13.43
Kamboške oblasti so aretirale Ta Moka, še zadnjega voditelja Rdečih Kmerov, ki nasprotuje vladi v Pnom Penhu, so sporočili visoki kamboški predstavniki.
Izglasovana zadnja točka obtožnice zoper Jelcina - genocid
12. 02. 1999 17.22
Komisija spodnjega doma ruskega parlamenta dume za preiskavo utemeljenosti zahtev za odstavitev predsednika Borisa Jelcina je danes izglasovala peto, zadnjo točko obtožnice zoper predsednika (genocid ruskega ljudstva) in parlamentu odprla pot h glasovanju o Jelcinovi odstavitvi.
Kamboški kralj zavrnil pomilostitev dvojice nekdanjih vodij Rdečih Kmerov
30. 12. 1998 08.59
Kamboški kralj Sihanuk je danes zavrnil pomilostitev dvojice nekdanjih vodij Rdečih Kmerov, ki sta obtožena genocida, in se tako zoperstavil premieru Hunu Senu. Slednji je po včerajšnjem srečanju z nekdanjima vodjema Rdečih Kmerov, Kijom Sampanom in Nuon Čeaom, ki sta se pred petimi dnevi predala kamboškim oblastem, izjavil, da sojenje proti njima zaradi genocida ne bi bilo v narodovem interesu.
Nekdanji voditelj Rdečih kmerov svojo usodo prepušča kamboškemu ljudstvu
29. 12. 1998 12.38
Dva nekdanja voditelja Rdečih kmerov, Khieu Samphan in Nuon Chea, sta danes prvič po mnogih letih obiskala kamboško prestolnico Phnom Penh. Po srečanju s kamboškim premierom Hun Senom je Khieu Samphan dejal, da svojo usodo ''polaga v roke kamboškega ljudstva''. Izrazil je tudi obžalovanje zaradi genocida, v katerem je bilo v času režima Pola Pota v Kambodži ubitih najmanj milijon ljudi.
Karadžić se skriva v vzhodni Bosni
29. 12. 1998 12.27
Nekdanji vodja bosanskih Srbov se po določenih virih skriva v bližini bosanskega mesta Foča. Združeni Narodi so ga obsodili vojnih zločinov in genocida in bi ga morali izročiti mednarodnemu sodišču za vojne zločine v Haagu. Karadžić in njegovi telesni stražarji naj bi mesec dni živeli v dveh hišah zunaj Foče, potem ko je odšel iz mesteca Višegrad v katerem naj bi se skrival pol leta. Obe mesti sta še vedno pod upravo srbskih nacionalistov.
Haag: Začetek postopka proti ''srbskemu Adolfu''
30. 11. 1998 18.01
Pred sodiščem ZN za vojne zločine v Haagu se je danes zaradi genocida začel sodni postopek proti bosanskemu Srbu Goranu Jelišiću. 30-letni Jelišić, ki sam sebe imenuje ''srbski Adolf'', je obdolžen, da je med drugim sodeloval v ''sistematičnem'' in ''naklepnem'' načrtu za iztrebljenje bosanskih Muslimanov.
60. obletnica kristalne noči - začetka genocida nad Judi
09. 11. 1998 10.23
Po vsej Nemčiji se bodo danes spomnili 60. obletnice kristalne noči, ki je pomenila začetek splošnega genocida nad Judi. V sinočnjem sporočilu ob tej obletnici je nemški kancler Gerhard Schroeder zapisal, da je bila kristalna noč ''zločin brez primere in bo vedno ostala dan spomina na neizmerno trpljenje''. Šestdeset let zatem gledamo v prihodnost, ne da bi pozabili na preteklost, je še zapisal Schroeder, ki meni, da je nemški narod dokazal demokratično zrelost, ko se je kritično oddaljil od skrajne desnice.
Španija uradno zaprosila za izročitev Pinocheja
06. 11. 1998 14.47
Španija je Veliko Britanijo danes uradno zaprosila za izročitev nekdanjega čilenskega diktatorja Augusta Pinocheta. Slednjega so v Londonu aretirali 17. oktobra, obtožen pa je genocida, podpiranja terorizma in mučenja.
I Jing napovedal aretacijo Pinocheta
06. 11. 1998 07.45
Aretacija in spor glede sodnega postopka za izročitev nekdanjega čilenskega diktatorja Augusta Pinocheta ni presenetila preroka Ricarda Andreja, ki je te dogodke predvidel že pred desetimi meseci.
Kubanski izgnanci obtožujejo Fidela Castra genocida
05. 11. 1998 16.43
Kubanski izgnanci so danes sporočili, da so na španskem vrhovnem sodišču vložili tožbo proti kubanskemu predsedniku Fidelu Castru, ki ga obtožujejo genocida, terorističnih akcij in mučenja.
Šest belgijskih Čilencev toži Pinocheta
02. 11. 1998 11.02
Šest v Belgiji živečih Čilencev je po poročanju belgijskih medijev proti nekdanjemu čilskemu diktatorju, generalu Augustu Pinochetu, vložilo tožbo zaradi zločinov proti človeštvu.
Kongresniki ZDA za obtožbo Miloševića
15. 09. 1998 09.13
Ameriški predstavniški dom je sinoči sprejel neobvezujočo resolucijo, v kateri so kongresniki zapisali, da bi morale Združene države pritisniti na mednarodno sodišče za vojne zločine, naj prouči možnosti za obtožbo jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića zaradi zločinov proti človeštvu in genocida. Predstavniški dom v resoluciji še poziva ZDA, naj izjavijo, da obstaja razlog za domnevo, da je Milošević zagrešil vojne zločine in za zbiranje dokazov, ki bi utegnili koristiti sodišču. Omenjeno resolucijo je julija letos že sprejel ameriški senat.
Ameriški senat v sprejeti resoluciji Miloševića označil za vojnega zločinca
19. 07. 1998 09.45
Ameriški senat je v petek sprejeti resoluciji jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića označil za vojnega zločinca in Belo hišo pozval, naj pomaga pri privedbi Miloševića pred mednarodno sodišče v Haagu. Resolucija jugoslovanskega voditelja obtožuje vojnih zločinov, zločinov proti človeštvu in genocida na območju nekdanje Jugoslavije. Po ocenah senata je Milošević od prihoda na oblast leta 1987 med srbskim narodom spodbujal in širil skrajni nacionalizem. Senat je še pozval ameriško vlado, naj Mednarodnemu kazenskemu sodišču za nekdanjo Jugoslavijo predloži vse dokaze proti Miloševiću.
Mednarodno kazensko sodišče (MKS) je ustanovljeno
18. 07. 1998 09.47
V Rimu so v noči s petka na soboto uro pred polnočnim uradnim koncem pettedenske konference diplomatske konference za ustanovitev MKS udeleženci sprejeli statut prvega stalnega mednarodnega sodišča za kaznovanje najhujših zločinov. Sodišče s sedežem v Haagu bo imelo splošno pristojnost za sojenje zaradi genocida, vojnih zločinov in zločinov zoper človeštvo - sprožilo bo lahko postopek zoper vsakogar, tudi državljane držav, ki ne bodo sprejele in ratificirale statuta sodišča. Pravnomočno bo postalo, ko bo statut ratificiralo 60 držav. Za ustanovitev MKS je glasovala velika večina udeleženk - 120 držav -, med njimi Slovenija, sedem jih je glasovalo proti, med njimi ZDA in Izrael, 21 se jih je vzdržalo. Dvanajst držav se ni udeležilo glasovanja.
Kinklov nasvet Karadžiću: Raje prostovoljno v Haag
06. 07. 1998 14.41
Nemški zunanji minister Klaus Kinkel je danes ocenil, da se bo nekdanji voditelj bosanskih Srbov Radovan Karadžić dokaj hitro znašel v Haagu.
V Haagu začeli prvi proces zaradi genocida
06. 07. 1998 13.55
Pred sodiščem ZN za vojne zločine v Haagu se je danes začel prvi proces zaradi genocida. Bosanski Srb Milan Kovačević naj bi bil eden izmed najbolj odgovornih za ustanovitev zloglasnih ujetniških taborišč Omarska, Keraterm in Trnopolje.
Indijanci bodo sodili Kolumbu
25. 06. 1998 10.49
Indijanci v Hondurasu so izjavili, da bodo izvedli simbolično sojenje in usmrtitev Krištofa Kolumba. Po njegovem odkritju Amerike so namreč španski osvajalci krenili na pohode v Novi svet. Sojenje se bo začelo 20. julija, na dan, ko na Hondurasu praznujejo dan Lemoira - voditelja domorodcev, ki se je boril proti španski kolonizaciji, končalo pa se bo 12. oktobra na dan Kolumba z usmrtitvijo lutke, ki bo predstavljala raziskovalca. Usmrtili naj bi jo s puščicami, ki jih bodo izstrelili z lokov. Mnogi Indijanci namreč menijo, da je prihod Kolumba leta 1492 pomenil začetek petstoletnega genocida.
Annan začenja najtežji del svoje afriške turneje
07. 05. 1998 15.47
Generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan je danes pred odhodom v Burundi v tanzanijskem mestu Dar-es-Salaam napovedal, da bo pritisnil na burundski režim, da bi se udeležil mirovnih pogajanj v Arushi. Pogajanj se nameč ne udeležuje že od avgusta lani, zaradi česar so prekinjena. Na krajšem obisku v Burundiju se bo srečal z majorjem Pierrom Buyuyom, ki je oblast v državi prevzel z državnim udarom julija leta 1996. Burundi je od leta 1993 prizorišče državljanske vojne med hutujskimi uporniki in pretežno tutsijsko vojsko. Annan bo v okviru afriške turneje že popoldne odpotoval na dvodnevni obisk v Ruando, ki pomeni tudi najtežji del njegove turneje. V Kigaliju se bo srečal z zunanjim ministrom Anastasom Gasanom in predsednikom Pasteurjem Bizimungujem, obiskal pa bo tudi parlament. Jutri bo v Kigaliju obiskal spomenik žrtvam genocida, v katerem je bilo leta 1994 v Ruandi ubitih več kot pol milijona tutsijev in zmernih hutujev.
Kje se bo sodilo Šakiću?
15. 04. 1998 07.40
Argentinski pravosodni viri so sporočili, da še niso prejeli nobenega naloga za aretacijo nekdanjega poveljnika koncentracijskega taborišča v Jasenovcu Dinka Šakića.
Annan v muzeju genocida v Jeruzalemu
25. 03. 1998 16.39
Generalni sekretar ZN Kofi Annan je danes položil venec na spomenik žrtvam genocida v Jeruzalemu. Generalni sekretar ZN je po obisku muzeja genocida dejal, da grozodejstva med drugo svetovno vojno niso bila zgolj judovska izkušnja, temveč izkušnja vsega človeštva. Annan je prvi generalni sekretar ZN, ki je na uradnem obisku v Izraelu.
Clinton prispel v Kigali
25. 03. 1998 16.26
Ameriški predsednik Bill Clinton je danes prispel na krajši obisk v Ruando. Obisk bo v znamenju počastitve spomina na žrtve genocida iz leta 1994. Clintona je na letališču v Kigaliju sprejel predsednik države Pasteur Bizimungu s soprogo, spremljal pa ga je tudi podpredsednik Paul Kagame. Med obiskom, ki bo predvidoma trajal dve uri, se bo Clinton sestal tudi s predstavniki ruandske vlade ter s preživelimi žrtvami genocida.
Prvi primer ovadbe zaradi genocida?
10. 03. 1998 17.23
Vloženi ovadbi Zmagu Jelinčiču očitata poziv h genocidu ter kaznivo dejanje vzbujanja rasne, verske in narodnostne nestrpnosti ter sovraštva, je za STA povedal generalni državni tožilec Anton Drobnič in dodal, da gre - kot je njemu znano - za prvi primer ovadbe zaradi genocida.