glede
Stalowsky ugotavlja, da se politična nasprotja glede reševanja Litostroja poglabljajo
09. 12. 1997 00.00
Upam, da se z mojim odstopom z mesta predsednika začasne uprave izpolnjuje opcija tako imenovane slovenske različice reševanja Litostroja, ki želi imeti svojo upravo, je izjavil Stanislav Stalowsky. Ugotavlja, da se politična nasprotja glede reševanja Litostroja poglabljajo, zato želi s svojim odstopom pomagati podjetju oziroma pospešiti sprejem odločitve za Litostroj. "Če je različica z ABB nesprejemljiva in zanjo ni možno doseči političnega soglasja, je potrebno dati prostor drugi opciji," je povedal Stalowsky.
Vprašanje razširitve Varnostnega sveta ostaja odprto
06. 12. 1997 12.58
Brez zbližanja stališč se je v petek v New Yorku končala dvodnevna razprava o sporni razširitvi Varnostnega sveta Združenih narodov (VS ZN). Na njej so podvomili, da bi lahko pogovore glede zastalega reformnega procesa znova spravili v tek, čeprav je Generalna skupščina ZN kljub štiriletnim neuspešnim prizadevanjem pokazala zanimanje za rešitev vprašanja nove strukture VS. ZDA, ki lahko s pravico veta onemogočijo vsakršno reformo VS, vztrajajo pri svojem stališču o razširitvi števila sedežev VS za pet ali šest sedežev.
EU in ZDA pripravljata skupno izjavo o Bližnjem vzhodu
06. 12. 1997 10.56
Ameriški predsednik Bill Clinton in vodilni politiki EU so svoje pogajalce na konferenci o podnebnih razmerah v Kjotu pozvali, naj najdejo skupno rešitev. V izjavi po sinočnjem drugem vrhu ZDA in EU v Washingtonu sta obe strani podčrtali pripravljenost za sodelovanje. Clinton se je srečal s sedanjim predsedujočim EU Jean-Claudom Junckerjem in predsednikom Evropske komisije Jacquesom Santerjem. V sporu glede sankcij ZDA proti podjetjem iz Tretjega sveta, ki poslujejo s Kubo, Iranom in Libijo, ni prišlo do napredka. Juncker je označil sankcije kot "nesprejemljive", Clinton pa je jasno povedal, da bo sankcije uvedel, če bo to upravičeno. Luksemburški zunanji minister Jacques Poos pa je v Washingtonu povedal, da EU in ZDA pripravljata skupno izjavo o Bližnjem vzhodu. Dodal je, naj bi o objavi izjave razmislili šele, ko se bo ameriška državna sekretarka Madeleine Albright sestala z izraelskim premierom Benjaminom Netanjahujem in palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Poos je dodal, da si EU želi tesnejše sodelovanje z ZDA pri reševanju krize na Bližnjem vzhodu.
Skupni interesi Slovenije in San Marina
03. 12. 1997 16.37
Slovenski minister za pravosodje Tomaž Marušič in minister za pravosodje in kulturo San Marina Pier Marino Menicucci sta ob koncu dvodnevnih pogovorov med drugim poudarila, da državi povezuje več skupnih interesov, zlasti na področju skupnega boja proti organiziranemu kriminalu, pa tudi gospodarskega, kulturnega in drugega sodelovanja.
Azijski monetarni tokovi in dogajanje na Ljubljanski borzi
02. 12. 1997 13.46
Skromni prometi na Ljubljanski borzi se nadaljujejo. Kljub rahli korekciji tečajev navzdol, še ni čutiti navdušenja za nakupe. Centralna banka 2. decembra organizira novo dražbo blagajniških zapisov in sicer 5.000 lotov v skupni vrednosti 25 milijard tolarjev. Izklicna cena naj bi bila 99.5% vrednosti, kar naj bi pomenilo skoraj 10 odstotno letno obrestno mero. Z osmo izdajo blagajniških zapisov namerava Banka Slovenije potegniti iz obtoka presežno likvidnost, ki bo nastala z izplačilom sedme izdaje blagajniških zapisov. Glede na trenutno stanje na trgu delnic je pričakovati, da se bo marsikateri vlagatelj odločil za varnejše oblike naložb.
Slovenija v drugi polovici držav z največjimi pravicami in odprtostjo
02. 12. 1997 13.26
Ameriški sklad Heritage je izdal najnovejše poročilo, v katerem je severnoameriške in evropske države razvrstil glede na stopnjo gospodarske svobode. Lestvica zajema kategorije trgovinske, davčne, monetarne in bančne politike, stopnjo vladnih poseganj v gospodarstvo, pretok kapitala in tujih naložb, nadzor plač in cen, odprtost trgovanja z nepremičninami in obseg sive ekonomije. Ocene za gospodarsko svobodo posameznih nacionalnih ekonomij se gibljejo med ena za najboljšo in pet za najslabšo, Slovenija pa je dobila oceno 3,10 točke.
Evropski paralament se bo izrekel o širitvi EU
02. 12. 1997 09.44
Evropski parlament bo na dvodnevni seji jutri in pojutrišnjem v Bruslju razpravljal o vprašanju, s katerimi srednjeevropskimi prosilkami naj Evropska unija prihodnje leto začne pogajanja. Parlament sicer v tem vprašanju nima zadnje besede. Dokončno odločitev bodo morali s soglasjem sprejeti predsedniki držav in vlad povezave na vrhunskem srečanju v Luxembourgu prihodnji teden.
Kompromis glede smukaške proge?
01. 12. 1997 11.51
Organizacijski komite olimpijskih iger leta 1998 v Naganu (NAOC) je Mednarodni smučarski zvezi (FIS) ponudil kompromis, da bi končal dolgotrajni pat položaj glede višine začetka in dolžine olimpijskega smuka. FIS je za tekmo, ki bo 8. februarja, zahtevala začetek na 1.800 metrih nadmorske višine, NAOC pa je sedaj delno popustil. Smuk se bo po njihovem predlogu lahko začel na 1.765 metrih.
Viktor Klima v Jordaniji
01. 12. 1997 09.42
Avstrijski kancler Viktor Klima in jordanski kralj Husein sta se v Amanu nepričakovano sestala že v nedeljo zvečer. Sprva so bili pogovori o bližnjevzhodni krizi napovedani šele za danes. Klima je v Jordanijo prispel iz Egipta. V Kairu se je z egiptovskim vodstvom pogovarjal o zastoju v mirovnem procesu na Bližnjem vzhodu. Egiptovski predsednik Hosni Mubarak se je zavzel za večje sodelovanje Evrope v soglasju z Združenimi državami. Predsedujoči Arabski ligi Esmad Abdel Meguid pa je na srečanju s Klimo glede pogajanj z Izraelci poudaril načelo zemlja za mir.
742 milijonov DEM prometa v oktobru v menjalnicah
01. 12. 1997 00.00
Slovenske menjalnice so oktobra opravile za 742,5 milijona mark prometa, pri čemer je nakup deviz znašal 400,1 milijona mark, prodaja pa 342,4 milijona mark. V primerjavi s septembrom je bil skupni promet manjši za 22 milijonov mark, glede na lanski oktober pa večji za 64,3 milijona mark. Na skupaj 330 menjalnih mestih po vsej državi so oktobra odkupili za 57,8 milijona mark več deviz kot pa prodali. Srednji tečaj za nemško marko je letošnjega oktobra znašal 94,43 tolarja, enak lanski mesec pa 90,45 tolarja, še kažejo podatki Banke Slovenije.
Hrvaški bruto domači proizvod raste
30. 11. 1997 13.54
Hrvaški bruto domači proizvod (BDP), izražen v stalnih cenah leta 1990, se je v letošnjem tretjem trimesečju povečal na 57,7 milijona kun oz. za sedem odstotkov glede na enako lansko obdobje. Po oceni državnega zavoda za statistiko se tudi letos nadaljuje rast BDP, ki traja od leta 1994. Konec leta 1996 je BDP znašal 204,8 milijona kun, kar je sicer za 4,3 odstotka več kot leta 1995, toda za dobro četrtino manj kot leta 1990. Po podatkih Mednarodnega denarnega sklada naj bi Hrvaška med državami v prehodu - Češko, Poljsko, Madžarsko in Slovenijo - po rasti BDP leta 1994 zasedla zadnje mesto, leta 1995 predzadnje, lani pa že tretje mesto.
Premier Drnovšek ocenil srečanje v Sarajevu kot zelo uspešno
29. 11. 1997 14.14
Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek se je danes v Sarajevu ob robu vrhunskega srečanja Srednjeevropske pobude (SEP) sestal s hrvaškim kolegom Zlatkom Matešo. Premiera sta se dogovorila, da se bosta že decembra sešla na uradnem srečanju, ko naj bi Slovenija in Hrvaška podpisali tudi sporazum o prosti trgovini.
Protestni shod v Novi Gorici
28. 11. 1997 14.13
Mestna občina Nova Gorica pripravlja danes ob 16. uri na Bevkovem trgu v Novi Gorici protestni shod zaradi zadnjih dogodkov, ki so uperjeni proti povrnitvi samostojnosti, kot je zapisano v sporočilu, naše banke - Nova KBM, področje Nova Gorica. Klub primorskih poslancev pa je sporočil, da se je danes sestal na izredni seji zaradi vzpostavitve statusa Nove KBM za področje Nove Gorice in zaradi zadnjih dogodkov ob odstavitvi direktorja goriškega dela Nove KBM Nika Trošta Klub primorskih poslancev je v izjavi za javnost zapisal, da sta se današnjega sestanka Kluba udeležila tudi podpredsednik vlade Marjan Podobnik, guverner Banke Slovenije France Arhar in dosedanji direktor Nove KBM za področje Nove Gorice Niko Trošt. Poslanci kluba so z ogorčenostjo sprejeli nenavadno odločitev upravnega odbora Nove KBM o odstavitvi Nika Trošta, izvršilnega direktorja Nove KBM, podružnice Nova Gorica. Klub primorskih poslancev je podprl prizadevanja vlade za takojšnjo vzpostavitev relacije mati-hči med Novo KBM in njenim goriškim delom. Na sestanku so zahtevali, da naj bo Klub primorskih poslancev v prihodnje sproti seznanjen z vsemi aktivnostmi glede izvedbe sklepa vlade in agencije za sanacijo bank in hranilnic in da bi se sestajali po potrebi. V primeru zavlačevanja postopka in realizacije sklepa se bodo člani Kluba ponovno sestali, sporoča Klub primorskih poslancev v državnem zboru. Popoldanski protestni shod v Novi Gorici se bo začel z govorom župana mestne občine Nova Gorica Črtomirjem Špacapanom. Zatem bosta besedo prevzela predsednik mestnega sveta Rajko Harej in predstavnik krajanov Rudi Šimac, napoveduje novogoriška mestna občina.
Janša o volitvah
28. 11. 1997 13.56
Ljubljana, 28. novembra (STA) - Predsednik SDS Janez Janša je poleg strankinega stališča do pisnega mnenja predsednika republike Milana Kučana o lustracijskem zakonu na novinarski konferenci predstavil tudi oceno minulih volitev v državni svet ter pri tem poudaril, da je ob posrednih volitvah 22 predstavnikov lokalnih interesov SLS omogočila, da zastopstvo državnega sveta v tem delu ne odraža enake politične slike, kot je nastala po lokalnih volitvah v DS leta 1994.
Poljske priprave na vstop v EU in NATO
28. 11. 1997 09.16
Poljski premier Jerzy Buzek se je v Bruslju srečal s predsednikom Evropske komisije Jacquesom Santerjem. Pogovor je potekal v luči priprav EU na decembrski vrh, na katerem bo petnajsterica sprejela odločitev, s katerimi kandidatkami bo začela pogajanja o članstvu. Do uspešne vključitve bo potrebno <i>še veliko dela in veliko politične volje za premagovanje težav</i>, je opozoril Santer. Glede problema kvot za uvrstitev poljskega mleka na tržišču EU in nujne preobrazbe poljske jeklarske industrije je Santer dejal, da bosta to temi konkretnih pogajanj med stranema. Buzek pa povedal, da je bila v pogovoru poudarjena potreba po določenem prehodnem obdobju, v katerem se bo Poljska pripravila na članstvo. Buzek se je v Bruslju srečal tudi z generalnim sekretarjem zveze NATO Javierjem Solano, ki je pozdravil poljske priprave na vstop v NATO.
Abanka dobila certifikat ISO 9001
27. 11. 1997 13.59
Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje je danes Abanki podelil certifikat kakovosti ISO 9001 za področje poslovanja s tujino. Abanka je prva in edina banka v Sloveniji, ki si je pridobila omenjeni certifikat kakovosti na tem področju poslovanja.
Dobrodošlo vabilo iz Italije
27. 11. 1997 12.14
Slovenska plavalca Metka Sparavec in Blaž Medvešek bosta v petek odpotovala na štiri tekme v Italijo, kamor jih je povabila tamkajšnja plavalna zveza. Povabilo je prišlo v pravem trenutku, saj se Sparavčeva pripravlja na nastop na SP v avstralskem Perthu, glede na finančne težave v slovenski plavalni zvezi pa je povabilo prišlo kot naročeno.
Mura brez Cipota
26. 11. 1997 11.19
Nogometaši Mure iz Murske Sobote in Potrošnika iz Beltincev se pripravljajo na še en negotov pomurski derbi v 1. slovenski ligi. Potrošnik bo v nedeljo v Murski Soboti zaigral v polni postavi, Mura pa nekoliko oslabljena. Zaradi štirih rumenih kartonov ne bo nastopil Fabijan Cipot, Matej Fras pa še vedno okreva po operaciji kolena. Mura je ne glede na izid srečanja v zadnjem krogu že osvojila naslov jesenskega prvaka, kljub temu pa v Fazaneriji spet pričakujejo rekorden obisk gledalcev.
Danes v državnem zboru
25. 11. 1997 16.38
DZ odloča o dopolnjenem predlogu proračuna za letošnje leto, ki je glede na prvotno predlagano državno blagajno na odhodkovni strani večji za pet milijard tolarjev. DZ zdaj glasuje o posameznih amandmajih k predlogu proračuna. V dopolnjenem predlogu proračuna vlada predlaga skupne odhodke proračuna '97 v višini 743 milijard SIT, tako da je predviden proračunski primanjkljaj v višini 33 milijard tolarjev, kar predstavlja skoraj 1,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Proračunski prihodki pa so predvideni v višini 710 milijard tolarjev.
Povečanje števila brezposelnih, pa tudi večje vključevanje v zaposlitve
25. 11. 1997 13.23
Na Republiškem zavodu za zaposlovanje je bilo oktobra prijavljenih 126.548 brezposelnih oseb, kar je glede na prejšnji mesec za odstotek več in glede na lanski oktober za 4,8 odstotka več. Novo prijavljenih je bilo oktobra 9200 oseb oziroma za dobro petino več kot septembra, vendar pa so oktobra zabeležili tudi večje vključevanje v zaposlitve. Oktobra se je namreč zaposlilo 5759 brezposelnih oseb, kar je za dobro desetino več kot septembra, iz evidence pa je bilo v tem mesecu črtano 2243 oseb.
Rast cen industrijskih izdelkov
25. 11. 1997 11.28
Cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih v Sloveniji so se oktobra v primerjavi s septembrom v povprečju povišale za 1,8 odstotka. V primerjavi z lanskim oktobrom so se cene teh izdelkov povišale za 7,3 odstotka, v primerjavi z lanskim decembrom pa za 5,7 odstotka.
Jelcin ne bo dopustil zrušenja Čubajsa
25. 11. 1997 00.00
Ruski predsednik <b>Boris Jelcin</b> je danes zagotovil, da ne bo dopustil zrušenja podpredsednika vlade <b>Anatolija Čubajsa</b>, vpletenega v tako imenovano afero o knjigi, saj igra Čubajs po predsednikovih ocenah pomembno vlogo pri razvoju gospodarstva v Rusiji.
Jelcin odstavil prvega namestnika vodje administracije
14. 11. 1997 00.00
Ruski predsednik Boris Jelcin je po korupcijski aferi odstavil prvega namestnika vodje administracije Aleksandra Kazakova. V korupcijsko afero so poleg Kazakova domnevno vpleteni tudi prvi namestnik ruske vlade Anatolij Čubajs in ostali visoki uradniki. V izjavi Kremlja je glede odstavitve Kazakova navedeno le, da bo ta prevzel drugo delo.
Kdaj bodo Italijani priznali združitev Nemčije?
13. 11. 1997 00.00
Pri izdelavi novega italijanskega kovanca za 1.000 lir je prišlo do hude napake, saj je na njem natisnjen zemljevid Evrope, na katerem Nemčiji manjka vzhodni del. Kot piše časnik Corriere della Sera, je na kovancu nemška vzhodna meja podobna tisti iz leta 1990, pred združitvijo obeh Nemčij. Kovanec je v obtoku od torka. Podoben je kovancu za 500 lir, le da je malo večji in obrobljen z zlato barvo. Kovnice so izdelale že sto milijonov kovancev z napako, do božiča pa naj bi jih v obtok dali še 180 milijonov. Na pripombe glede kovanca so odgovorni odgovorili, da gre za stilno razlago meja, vendar so obljubili, da bodo preverili, če je morda le prišlo do napake.
Če ne bo genetske tehnologije, bodo cene živil višje
04. 11. 1997 00.00
Cene prehrambenih izdelkov se bodo znatno zvišale, če bo genetska tehnologija prepovedana, je v pogovoru za avstrijski časnik Kurier ocenil izvršni direktor vodilnega svetovnega proizvajalca hrane Nestle Peter Braneck-Letmathe. Avstrija je med državami, ki najbolj oklevajo glede uvedbe genetsko spremenjenih živil. Avstrija je septembra kljub zahtevam iz Bruslja odločno zavrnila uvoz genetsko spremenjene koruze in je pripravljena o zadevi razpravljati pred evropskim sodiščem.
Povečana proizvodnja v predelovalni industriji
28. 10. 1997 00.00
Raven proizvodnje v predelovalni industriji se je oktobra v primerjavi s septembrom povečala kar za 43 točk, vendar pa se je glede na lanski oktober znižala za dve točki. Skupna naročila so dosegla absolutno najvišjo in prvič tudi pozitivno vrednost v celotnem opazovanem obdobju. V primerjavi s septembrom se je raven skupnih naročil povečala za 16 točk, v primerjavi z enakim obdobjem lani pa je bila višja za 10 točk. Podobno velja tudi za izvozna naročila. V primerjavi z mesecem poprej so bila višja za 12 točk, za 15 točk pa so presegla tudi enako obdobje lani. Zaloge so se oktobra glede na september znižale za šest točk, glede na lanski oktober pa za pet točk.
Avgustovske bruto plače višje za 0.9 odstotka
15. 10. 1997 00.00
Povprečna avgustovska bruto plača na zaposlenega je znašala 143.556 tolarjev, povprečna neto plača pa 90.996 tolarjev.Povprečna bruto plača je bila za 0,8 odstotka nižja od julijske, neto plača pa je bila nižja za 0,7 odstotka.V letošnjih prvih osmih mesecih je povprečna bruto plača na zaposlenega v podjetjih in drugih organizacijah znašala 141.312 tolarjev, neto plača pa 89.491 tolarjev. Povprečna bruto plača je bila v letošnjih prvih osmih mesecih glede na enako lansko obdobje višja za 12,7 odstotka, povprečna neto plača v enakem primerjalnem obdobju pa je bila višja za 12,5 odstotka.